Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
Na sporočilo nekdanjega direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana, da je v torek prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, se je v sredo odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Povedala je, da je bila Dežmanu “odpoved izročena zaradi prenehanja obstoja delovnega mesta”. Z izjemo dveh direktorskih mest so druga ohranili, je dodala.
Na novinarsko vprašanje o očitkih dela javnosti, da gre za politično odločitev, je ministrica odvrnila, da so združitev muzejev napovedali že ob začetku mandata te vlade, saj je muzejski sektor v celoti potreben prenove. Razlogi so bili tako po njenih besedah strokovne narave, med drugim so ustanovili tudi posebno delovno skupino za muzejsko politiko, ki se bo ukvarjala s celostno prenovo tega področja.
“To je salonski paradoks, ko imaš ministrico v najlepših oblačilih s stalinistično dušo”
Muzej slovenske osamosvojitve je bil, kot je dejala ministrica, narejen brez zbirke, prostorov, resnega razmisleka in javne razprave. “Brez razprave, razmisleka, očitno tudi brez prostorov bo opravljena likvidacija dveh muzejev in nastanek tretjega. Takoj, ko se je že pojavila ta ideja, sem postavil, kakšno bo ime novega muzeja, kje bodo prostori, kakšen bo proračun in očitno je, da je nastal po metodi vladanja te levice, kar je grozljivo. To je salonski paradoks, ko imaš ministrico v najlepših oblačilih s stalinistično dušo. Kako je možno, da ta garnitura ne razume, da samo z dobro voljo se ne da stvari premikati,” je dejal Jože Dežman v Temi Dneva.
“Blefiranja o reformah imamo vsi dovolj”
Kako je možno, da sta v. d. direktorice novega muzeja in ministrica govorili povsem nasprotujoči si stvari, še pravi in dodaja, da se ob tem nobena ni lotila problema. “Ministrica je spustila meglo, da bo opravljena reforma muzejev. Te reforme spremljam že 40 let, ki jih ministri, ki so znali malo več in so bili politično veliko močnejši in modrejši in so vedeli več o muzejih kot ministrica, teh reform niso speljali. S to meglo vrst reform, tega blefiranja imamo že vsi dovolj.”
To so realna vprašanja, na katera bi morala ministrica odgovoriti
Realna vprašanja pri tem muzeju so to, pravi Dežman. “Ali bo muzej Slovenske osamosvojitve svoje ustavno premoženje Poljanska 40, to je osem milijonov evrov investicije, pripeljal v nov muzej. Če ne bo, kakšen je nadomestek? Kdaj bo končno sprejet program za leto 2023?”
Že trikrat so na zahtevo komisije dopolnjevali vlogo za uvrstitev razstave o 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico; odgovora ni, pravi Dežman in dodaja, da upa, da tudi to ne bo šlo v “franže”.
Dežman je imel pripombe tudi glede imena muzeja, pravi, da je “blesavo, da se kar bliska”. V prevodu so ohranili Museum of Contemporary History, da se ne bi sramotili z Museum of Contemporary and recent History. Problem pa je ta, da so zaposleni že na referendumu izvedeli o novem imenu, pripoveduje Dežman.
“Hiša sistematizacije nima, iz sistematizacije bomo videli, kakšna je realnost nakladanja. Temu ne morem drugače reči, ker ministrica kot robot ponavlja dve frazi.” Kdaj se bo sploh kaj resnega zgodilo?
Dežman se tudi sprašuje, zakaj ga niso odpustili iz poslovnih razlogov. “Zakaj me je bilo treba maltretirati in se nad menoj izživljati cela dva meseca, tako da so me odrezali od vsake komunikacije in mi preprečili in prepovedali delo in odvzeli tudi volilno pravico. Dvoje volitev je bilo vmes v muzeju.”
Ta vprašanja so vredna interpelacije, nenazadnje tudi interpelacije vlade. “Ta oblastna mladina ima skupni imenovalec to, da samo obljublja in nič ne naredi.” Iz postopkov Aste Vrečko in njenih tovarišev je razvidno, da razen dobre volje o oblasti nimajo pojma, meni Dežman. “Nespoštovanje pravne države, oni bi radi imeli revolucijo, nespoštovanje dialoga, zaničevanje demokracije. Opravka imamo z nevarno združbo, ki povzroča s svojim neznanjem, zaletavostjo in nadutostjo izjemno škodo”. Zaposleni v muzeju živijo v izjemni negotovosti, še pravi. “Bojim se, da daleč ne bomo prišli. Naredili so gromozanski škandal, zdaj pa se delajo, da ne vedo, kaj se dogaja”.
