Piše: Gal Kovač (nova24tv.si)
Predsednik vlade svoje naklonjenosti brezmesnemu prehranjevanju ne skriva, kot tudi ne želje, da bi na pota brezmesnega življenja popeljal tudi preostalo večino prebivalstva, ki z njim niti približno ne deli svojih pogledov. To je javnosti prvič povedal že v predvolilni kampanji, nato je to ponovil pred evropskimi poslanci (kolikor jih je bilo v dvorani), o njegovih pogledih pa priča tudi sestava Strateškega sveta za prehrano, v kateri so bili uvodoma prisotni skoraj izključno vegani, predstavniki kmetijske in živilsko predelovalne industrije pa izključeni. Ali skuša Robert Golob ustvariti nove ideološke delitve med ljudmi na podlagi navad prehranjevanja in še to na podlagi povsem zgrešenih predpostavk? Nas vladajoči vodijo v brezmesno družbo?
Tako se je začelo. Potekalo je predvolilno soočenje, na katerem je Robert Golob izjavil naslednje: “Vsi govorimo o podnebnih spremembah. Kmetijstvo je zelo pomemben dejavnik. Živinoreja in konzumacija mesa je prevelika in samo en dan ali dva dneva brez mesa.” Podobne razmisleke je delil z evropskimi poslanci, ko jih je nagovoril v Evropskem parlamentu. “Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire,” je povedal. Svojo pripadnost alternativnemu načinu prehranjevanja je dokazal tudi s sestavo Strateškega sveta za prehrano.
K temu je pritegnila tudi predsednica Državnega zbora v svojem prednovoletnem intervjuju. “Prav bi bilo, da jemo manj mesa, že samo z etičnega vidika, če že ne z zdravstvenega,” je povedala Klakočar Zupančičeva, ki je v istem intervjuju za Siol zatrdila, da onkraj moralnega pridiganja ne bodo šli oz. da ne bodo nikomur predpisovali “kaj lahko jemo in česa ne”. Toda ali je to povsem res? Pred novim letom se je osnoval Strateški svet za prehrano, katerega člani so bili pretežno vegani. Kateri? Vodja Sveta dr. Nataša Fidler Mis je izpričana podpornica za zmanjševanje mesa v prehrani, dr. Boštjan Jakše je prav tako vegan in posredno povezan z zloglasno družbo Herbalife, dr. Samo Kreft, sicer farmacevt in prav tako izpričan vegan ter dr. Veronika Curkov, ki je članica slovenskega veganskega društva. Društvo zagovarja možnost uvedbe veganskega obroka v javnih institucijah, poroča Domovina.
Ob takšni sestavi Strateškega sveta za prehrano in pristojnostih, ki so bile podeljene Svetu, se lahko povsem legitimno vprašamo o resničnosti besed predsednice državnega zbora. Strateški svet za prehrano ima namreč naslednje pristojnosti:
-
- posodobitev nacionalnih prehranskih smernic, ki bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem ter bodo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja;
- pripravo smernic za promocijo prehranjevanja z živili, ki temeljijo na trajnostni pridelavi in posodobljenih nacionalnih prehranskih smernicah;
- osveščanje javnosti o potrebi po spremembi prehranjevalnih navad zaradi zdravstvenih, okoljskih in podnebnih vidikov;
- nadgradnjo politik in strateških dokumentov na področju prehranske politike; za pripravo izhodišč za kmetijski sektor;
- načrtovanje finančnih spodbud za pridelavo rastlin za neposredno prehrano ljudi;
- manjšanje količine zavržene hrane in druge naloge.
Ko je bil objavljen prvotni nabor strokovnjakov, ki bodo sodelovali v strateškem svetu, so predstavniki kmetov in živilskopredelovalne industrije zagnali vik in krik. Po tem, ko so se na Golobov nabor članov sveta vsule skoraj enoznačne medijske kritike, se je ta nabor razširil, tako da sedaj šteje 19 članov, med njimi tudi nekatere, ki ne promovirajo alternativnih oblik prehranjevanja.
Zgolj moraliziranje?
-
Da ne gre zgolj za moraliziranje, pa kažejo tudi razprave v Državnem zboru. Eno izmed takšnih razprav je podal tudi dr. Miloš Židanik na posvetu za boljšo prihodnost živali, kjer so se zainteresirani sestali na pobudo predsednice Državnega zbora. “Živinoreja je slaba za živali, za okolje in za ljudi. Če bi prešli v vegetarijanstvo, bi v Evropi prihranili 40 odstotkov pitne vode,” je dejal alternativni mislec. K temu je dodal: “Moj predlog je, da namesto financiranja novih hlevov, naj država preusmeri strategijo razvoja kmetijstva v smislu pridelovanja biološko pridelane hrane rastlinskega izvora. V teh hlevih, ki so zdaj zastarani, bi lahko pridelovali, na primer gobe.” Vestnik poroča, da si je omenjeni za izrečene besede prislužil glasen aplavz ter nasmešek predsedujoče Klakočar Zupančičeve.
Židanikove razmisleke je v preteklosti objavila tudi revija Misteriji, ki zase pravi, da gre za revijo o skrivnostnem svetu na robu znanosti, ter da je svet dinamičen in vse redkeje odgovarja na vprašanja, ki se jim porajajo.
Meolic pričakuje opravičilo
Na naravnost bizarno razpravo se je v medijih odzval Meolic, predsednik območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, ki je za Vestnik dejal tako: “To je nezaslišano, da se takšnim omogoča nastopanje v državnem zboru, rejskih organizacij pa na posvet niso povabili. Mi se trudimo, da bo živalim čim boljše in jim omogočamo čim več prostora.” Dodal je še: “Presegel je vse meje dobrega okusa, poštene komunikacije in spoštljivega odnosa do kmetov.”
Lažna znanost in morala?
Medtem ko je uživanje mesa odločitev vsakega posameznika, pa se je potrebno odzvati na očitno lažne navedbe vladajočih in njihovih somišljenikov. Denimo dokazovanje potrebnosti postopnega prestopa v brezmesno družbo se pogosto utemeljuje na podlagi doprinosa k okolju. Živinoreja naj bi na globalni ravni prispevala če 2 odstotka toplogrednih plinov. Do podatkov, ki so navedeni v spodnji Twitter objavi, je prišla ameriška agencija za varovanje okolja. V Sloveniji naj bi bili podatki po navajanju Vestnika malce drugačni. Kmetijstvo naj bi v celoti prispevalo 10 odstotkov vseh toplogrednih plinov, pri čemer ne prednjači živinoreja, temveč prireja mleka. Res je, da je Svetovna zdravstvena organizacija rdeče meso uvrstila med rakotvorna živila, a pod skupino 2A. V skupini se nahajajo živila, ki so (zgolj) verjetno rakotvorna. Vzročno-posledične povezave med pretiranim uživanjem rdečega mesa in nastankom raka torej niso znanstveno povsem vzpostavljene.
Pamet v roke!Na zgornjo razpravo in pravzaprav na celotno družbeno klimo se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je o uvajanju brezmesne ideologije povedal naslednje: “Toliko fanatikov v Državnem zboru še nismo imeli. Delajo sovražnike iz vsakršne možne naravne ali osebne razlike. Biti vegetarijanec ali mesojedec ne more biti ideološka opredelitev. Ni eno dobro in drugo slabo ali obratno. Pamet v roke.”
