Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Državni zbor je oktobrsko sejo nadaljeval s prvo obravnavo predloga novele zakona o dohodnini. Po zagotovilih vlade novela zavezancem ob nespremenjenih bruto plačah prinaša višje neto dohodke – predlog namreč predvideva občutno povečanje splošne olajšave. Novela med drugim tudi vrača seniorsko olajšavo in znižuje obdavčitev najemnin, poroča STA. Predlagane spremembe podpirajo tudi na Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Državni zbor je oktobrsko sejo danes nadaljeval s prvo obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki bo po zagotavljanju vlade zavezancem ob nespremenjenih bruto plačah zagotovila višje neto dohodke. Med predlogi je namreč postopno zvišanje splošne olajšave, novela pa med drugim tudi znižuje obdavčitev kapitala in vrača seniorsko olajšavo. Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v parlamentarni postopek v začetku maja. Finančni minister Andrej Šircelj je takrat napovedal postopno zvišanje splošne olajšave z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. Ko bo olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, leta 2025 dosegla ciljno vrednost, je za zaposlenega s povprečno slovensko plačo ocenil prihranek na tisoč evrov letno.
Poleg tega naj bi se stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Vrača se seniorska olajšava za starejše od 70 let, pri uporabi električnega vozila za zasebne namene pa ne bo treba plačati bonitete. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo po predlogu znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. Na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako vlada predlaga znižanje normiranih stroškov. Spremembe pri dohodnini bodo po ocenah v prvem letu zmanjšale proračunske prihodke za 276 milijonov evrov, v letih potem se bo izpad zaradi zviševanja splošne olajšave še poglabljal. A Šircelj zagotavlja, da to javnih financ ne bo ogrozilo, saj naj bi gospodinjstva zaradi višjega razpoložljvega dohodka povečala potrošnjo.
Noveli zakona nasprotuje leva opozicija; zbornice jo podpirajo
V poslanski skupini LMŠ menijo, da bodo s sprejetjem predloga zakona šele nastale nepopravljive posledice, tako za javne finance, kot za državo v celoti. Igor Peček je menil, da bosta v primeru podpore noveli zakona ostali le dve možnosti. Ti sta odpoved nekaterim že obstoječim proračunskim izdatkom ali pa nadaljnje zadolževanje za ukrepe, ki nimajo povezave z epidemijo, je posvaril. Za razliko od njih, pa so v poslanski skupini SMC prepričani, da gredo spremembe v meri povečane sposobnosti našega gospodarstva, da zadržuje in privablja ustrezne kadre. Monika Gregorčič iz stranke SMC vidi znižanje davkov kot naložbo v prihodnost. S tem se bo omogočilo višje plače, več zaposlovanja, višjo raven porabe, višjo gospodarsko rast, je napovedala in izrazila prepričanje, da se bodo posledično tudi davčni prihodki vrnili oziroma na daljši rok presegli raven pred razbremenitvijo.
Predlagane spremembe podpirajo tudi na Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. “Iz uvodnega dela predlogov ZDDPO-2S in ZDoh-2AB lahko razberemo, da sta predloga med drugim pripravljena z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter z namenom njune administrativne razbremenitve. To pomeni, da bodo predlagane spremembe in dopolnitve ZDDPO-2S in ZDoh-2AB pomembno prispevale k hitrejšemu okrevanju in rasti slovenskega gospodarstva kot tudi k zadržanju kompetentnega kadra na slovenskem trgu dela,” so zapisali.
Ko @StrankaLMS nasprotuje večjim plačam prebivalcev Slovenije. Zapomnimo si!!!!@strankaSDS @JJansaSDS pic.twitter.com/3sLs3XhKJw
— Igor Prodanović (@IgorProdanovic) October 25, 2021
V stranki SAB novele zakona ne bodo podprli. Marko Bandelli je dejal, da si vsi, ki sedijo v parlamentu, želijo ljudem dati več. “A sprejetje tega zakona bo le še dodatno poglobilo javni dolg, ki že danes zaradi ravnanj te vlade vsakega Slovenca zadolžuje za skoraj 22.000 evrov,” je dodal. Povedal je tudi, da je to prvič, da višjim plačam in nižjim davkom nasprotujejo sindikati in ljudje – kateri sindikati in kateri ljudje naj bi temu nasprotovali, seveda ni pojasnil.
Prosim @BandelliMarko naj nam pove imena sindikatov, ki prvič v zgodovini nasprotujejo višjim plačam in nižjim davkom?
Mene kot državljana to res zanima?@vladaRS@JJansaSDS @strankaSDS pic.twitter.com/1ElzaWWpHf— Igor Prodanović (@IgorProdanovic) October 25, 2021
Povečanje dohodkovne neenakosti med ljudmi v predlogu novele zakona vidijo tudi v Levici. Luka Mesec je izpostavil znižanje stopnje davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov ter neobdavčenje božičnice za direktorje. “Zdaj ni čas za razmetavanje denarja, sploh ne po tem, ko so nas zgolj neposredni stroški pandemije doslej stali 4,4 milijarde evrov in vsi vemo, da je velik del tega denarja izposojen,” je dejal še Gregor Židan iz stranke SD. Tradicionalno proti predlogu aktualne vlade – bodo torej glasovali proti glasovali poslanci NeP, LMŠ, SD, Levice in DeSUS – slednji noveli zakona nasprotujejo zaradi njenega učinka na prihodke občin.
Ko @LukaMesec pravi, da če bomo zaposleni dobili večjo plačo se bo povečala neenakost. #butale Mogoče pa ga boli dejstvo, da @vladaRS in @JJansaSDS delata za ljudi in #GradimoSlovenijo za dobrobit vseh. pic.twitter.com/lMYz2hTpGq
— Igor Prodanović (@IgorProdanovic) October 25, 2021
Poslanec stranke SNS Jani Ivanuša je dejal, da so na splošno naklonjeni višanju plač Slovenkam in Slovencem, a da jih skrbijo posledice visokega izpada proračunskih prihodkov, zato bodo pred odločitvijo naredili še nekaj analiz.
