Piše: Gašper Blažič
Resnica o slovenski zunanji politiki očitno prihaja na dan po koščkih. Kot kaže, se je zunanja ministrica Tanja Fajon na nedavnem letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu očitno odrekla “jedrni Evropi”, zato pa se je sestala s pomembnim podpornikom teroristične organizacije Hezbolah.
Kot je nedavno poročala STA, se je Fajon na 54. zasedanju WEF udeležila panela o preprečevanju in širjenju konfliktov ter panela o prihodnosti Zahodnega Balkana. Ob robu srečanja se je sestala z zunanjimi ministri Etiopije, Jemna, Iraka, Irana in Savdske Arabije ter s kolegico iz Ekvadorja. Z vsakim izmed njih je med drugim spregovorila o aktualnih izzivih v njihovih državah, poudarila pa je tudi priložnosti za krepitev dvostranskih odnosov. Izpostavila je še zavezanost Slovenije pozivom k spoštovanju mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic. Poleg tega se je ministrica sestala tudi z evropskim komisarjem za podnebno ukrepanje Wopkejem Hoekstro, s katerim sta se strinjala, da prihodnost planeta ne sme biti prepuščena naključju. Ob tem je komisarju predstavila prednostno področje Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN, ki glasi “podnebje, mir in varnost”. Na povabilo ustanovitelja WEF Klausa Schwaba se je Fajon udeležila delovne večerje z voditelji držav, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
Kako je o tem poročal Planet TV, si lahko ogledate spodaj:
S kom vse se je srečala @tfajon v Davosu? In kaj sta povedala @StojmenovaDuh in @JMilei. Poleg tega pa tudi o prostituciji v Davosu. Iz oddaje Planet 18. Vsak dan ob 18.00. pic.twitter.com/DQXHzGEdSx
— Planet 18 (@PlanetTV) January 19, 2024
Ergo, Fajonova se je očitno izogibala predstavnikom Zahoda, očitno jo zanimajo podnebne spremembe ter poslušanje predstavnikov muslimanskih držav.
Bratenje s podpornikom Hezbolaha
Toda še eno srečanje je vzbudilo posebno pozornost:
#WEF24 | In a discussion with MFA of #Iran 🇮🇷 Hossein Amirabdollahian 🇸🇮 Minister @tfajon stressed the importance of peace in the #MiddleEast & responsibility of all actors involved, including #Iran, to deescalate and not to further aggravate the situation in the region. pic.twitter.com/WqgrjyVro8
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) January 17, 2024
Gre namreč za iranskega zunanjega ministra Hosseina Amir-Abdollahiana, ki ni kdorkoli, saj velja za potrjenega podpornika proiranske teroristične organizacije Hezbolah. Amir-Abdollahian namreč podpira odporniško fronto, ki je povezana s Hezbolahom v Libanonu, Siriji in drugimi strujami, ki so povezane z Islamsko republiko Iran in so v konfliktu z Izraelom. Prav tako je povezan s podporo palestinski intifadi, torej vstaji.
Ob tem velja spomniti, da je bil tudi velik podpornik in sodelavec že pokojnega iranskega vojaškega poveljnika Kasema Solejmanija, ki je bil ubit v atentatu leta 2020. Odgovornost za to smrt so pripisovali sedaj že nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, češ da je on osebno naročil ta umor. Dejstvo pa je, da je bil Solejmani v preteklosti večkrat deležen sankcij s strani Varnostnega sveta ZN.
O tem, kdo je bil Solejmani in kakšen pomen je imel za vojno in mir na svetu, je že leta 2020 podrobneje pisal naš kolumnist Mitja Iršič (TUKAJ). O tem, da Iran podpira tudi uporniške hutije, ki še vedno nadaljujejo z napadi na trgovske ladje v Rdečem morju, seveda ne bomo izgubljali besed.
A če se vrnemo k bratenju Tanje Fajon z iranskim podpornikom Hezbolaha, se zlobni jeziki ob tem sprašujejo, če sta kakšno rekla tudi o pranju iranskega denarja v NLB in če se za bizarnimi imeni iz dokumentacije, kot npr. “Miki Miška”, skriva tudi sam minister ali kateri od njegovih prijateljev.
Je Fajonova dala iranskemu kolegu napačen signal?
Vendar je zadeva dejansko smrtno resna – isti dan, ko se je Fajonova sestajala s svojimi somišljeniki, je Iran izstrelil rakete v države v regiji, med drugim v Pakistan in Sirijo. Naši viri opozarjajo, da je bila to morda le vaja pred morebitnim vojaškim napadom Irana na Izrael, ki bi imel bistveno bolj krvave posledice kot napad Hamasa 7. oktobra lani. Je torej Fajonova kot predstavnica države, ki ima status nestalne članice Varnostnega sveta ZN, dala Iranu (tudi nehote) kakšen signal v to smer? Namreč, noben napad se ne zgodi kar tako, pač pa agresorji vedno preverjajo potencialno odzivnost ostalih držav. Denimo, Putinova invazija v Ukrajino leta 2022 je bila posledica slabe odzivnosti Zahoda na ruske vojaške operacije, ki so se v Ukrajini dogajale v letih pred tem. Napad JLA na sveže osamosvojeno Slovenijo (26. 6. 1991, takrat so prvi tanki zahrumeli na Primorskem) pa je bil v marsičem spodbujen z obiskom tedanjega ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja nekaj dni prej v Beogradu, kjer je dal vedeti, da Zahod ne podpira samostojnosti Slovenije.
Se pa po diplomatskih krogih že širi dovtip, da je Tanja Fajon dejansko že skorajšnja reinkarnacija zadnjega jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja, ki je še leta 1989 tedaj svežega predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška že skoraj na silo odvračal od stikov z Zahodom in ga usmerjal zgolj k “neuvrščenim”. Po razpadu Jugoslavije bil Lončar poseben predstavnik generalnega sekretarja ZN pri Gibanju neuvrščenih, nato pa svetovalec dveh hrvaških predsednikov (Stipeta Mesića in Iva Josipovića). Še vedno živi in bo, če bo to dočakal, 1. aprila letos upihnil stoto svečko.
