10.4 C
Ljubljana
sreda, 28 septembra, 2022

(VIDEO) Direktor agencije Valicon Andraž Zorko: Robert Golob v javnomnenjskih anketah je klasični primer zlorabe raziskav

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

Zadnja raziskava javnega mnenja agencije Mediana še vedno močno odmeva. Še posebej zato, ker anketi, kot je bila prikazana, nihče ne verjame več. Nova politična zvezda je namreč Robert Golob z neobstoječo stranko, ki ji je Mediana na volitvah presodila zmago celo pred stranko SDS. Dobila pa naj bi 13-odstotno podporo, SDS pa naj bi v konkurenci z novinci po trditvah Mediane izgubila kar 5,6 odstotka in pristala pri 12-odstotni podpori, SD pa bi dobila 6,2 odstotka. Anketi očitno ne verjame niti direktor agencije Valicon Andraž Zorko, ki se je na Twitterju slikovito izrazil z besedami, da gre za klasični primer zlorabe javnomnenjskih raziskav. 

“Človek, za katerega 99,5 odstotka javnosti (konservativna ocena) do pred kratkim ni niti slišala, kaj šele poznala, je – čudež! – postal prva izbira. Škoda, da v anketo niso umestili Dedka mraza, zadnji vikend bi posekal vse,” se je slikovito še izrazil Andraž Zorko.

Zorko je v oddaji Tema dneva povedal, da ne pravi, da ne verjame v to raziskavo, ampak, da je podvomil v smiselnost objave takšnih rezultatov v času, ko je do volitev še precej daleč in še ni povsem jasno, kdo vse bo na volitvah nastopal. Posebej v primeru te konkretne neobstoječe stranke. “Takšna raziskava je povsem normalna za uporabo za interne namene različnih strank ali interesnih skupin, ki to delajo pred volitvami. Ko to javno objaviš, pride do spremembe. Vsaka objava namreč implicira neko mnenje, implicira neke interpretacije, ki lahko gredo v različne smeri, in to pušča preveč odprtega prostora. Merimo namreč stranko, ki ne obstaja. Če karikiram, potem bi lahko merili tudi potencial stranke Dedka mraza.” 

Anketa meri trenutno Golobovo prepoznavnost
Na vprašanje, kako lahko človek, ki nima stranke, postane prve izbira čez noč in kako realni so ti rezultati, je Zorko odgovoril, da sam ne dvomi v sam rezultat. Po njegovih besedah ta rezultat ne govori toliko, kakšen bo rezultat na volitvah, ampak je to odsev oziroma odraz tega, kako pogosto se je Robert Golob pojavljal v medijih v zadnjem mesecu. “Njegov prvi odmevni nastop je bila novinarska konferenca, ki jo je pripravil v času, ko ga niso potrdili za predsednika uprave. Ta medijska konferenca je imela velik medijski odziv. Še preden je karkoli rekel o politiki, so že pričeli v medijih špekulirati, ali bo nastopil na volitvah ali ne. Kmalu zatem se je pričel pojavljati v raziskavah. Skratka, govorimo o tem, da te raziskave merijo njegovo trenutno prepoznavnost,” je pojasnil Zorko.

Počasi se bo pričelo nove obraze segmentirati v različne vrste novih obrazov
Glede na to, da smo že nekaj časa priča pojavljanju novih obrazov (denimo Miro CerarMarjan Šarec) je Zorko okrog tega dejal, da se mu zdi, da se bo počasi pričelo te nove obraze segmentirati v različne vrste novih obrazov. Imamo namreč nove obraze; imamo stare obraze, ki se predstavljajo kot novi obrazi, imamo tudi nove stranke, ki nimajo samo novih obrazov. Meni, da je težko reči, česa so se volivci naveličali. “Mislim, da so volivci predvsem naveličani celotne strukture. Zaupanje je tako nizko, da bi najraje vse skupaj zamenjali. Lahko gledamo pa tudi z druge strani. Mogoče so pa volivci na nek način naveličani samih sebe. Morda se bo potrebno začeti spraševati, koga in zakaj res volimo in zakaj tako hitro obupamo. Spomnimo na primer Šarca. Štiri mesece pred volitvami so mu raziskave namerile 26 odstotkov, štiri mesece kasneje pa je dobil polovico manj. Še boljši primer je Cerar in njegova zmaga z enormnimi 36 odstotki, ki so se zelo kmalu znižali, potem ko so prevzeli vodenje vlade. Ni minilo dve leti, pa je Cerar veljal že za Cmerarja. Skratka, volivci se tem novim obrazom hitro odrečejo. V nekem obupu očitno iščejo nove alternative,” je zatrdil Zorko.

Na vprašanje, če pred prihajajočimi volitvami še vidi kakšen organski novi obraz, denimo stranko Naša dežela, ki ima že prek 200 odborov po Sloveniji. “Na to stranko gledam podobno kot na vse ostale stranke, ki nastajajo okoli ene osebnosti. Kot primer stranke, ki nastane od spodaj navzgor, bi omenil stranko Vesna, kjer gre za očitno iniciativo nekih nujnih pobud, ki so že dlje časa na prizorišču. Skratka, da se začne od spodaj organizirati okrog nekih ljudi oziroma skupin, ki so že nekaj pokazale na tem področju. Zato ločujem nove stranke ali stranke, ki nastanejo okrog ene osebnosti. Prek 200 odborov pa nedvomno pomeni, da so se dobro organizirali. Takšna stranka je tudi Dobra država, ki se lahko pohvali z veliko lokalnimi odbori.” 

Na vprašanje okrog pozicioniranja Goloba na volitvah je Zorko poudaril, da je značilnost novih obrazov, da akumulirajo glasove na levi sredini. Kot pravi, je bil prvi tak pojav Borut Pahor (niti ne nov obraz) leta 2008, ki je okoli sebe mobiliziral glasove in na sam dan volitev uspel privabiti tako imenovane taktične volivce, ki so se prelivali od ene do druge levosredinske stranke. “Takrat je šla pot od LDS proti Zares, od Zaresa proti SD. To pa je na koncu zadostovalo za zmago na volitvah. Podoben primer je bil Zoran Janković leta 2011. Tega potem ni bilo več. Če bi se nov obraz, kot kažejo ankete, nadaljeval, bi lahko predstavljal kandidata, ki uspe premagati SDS. To samo v primeru, če bo prišlo do taktičnega glasovanja. Da pa do tega pride, morata biti izpolnjena dva pogoja. V anketah mora biti na prvem mestu stranka, ki jo večji del volivcev zavrača, drugi pogoj je, da je na drugem mestu stranka, ki je relativno blizu stranki, ki ji nasprotuje. Tretja stranka pa mora biti sorodna drugi stranki in mora biti dovolj daleč od nje. Temu smo bili priča leta 2008,” je povedal.

Koalicija KUL je po besedah Zorka navkljub tej skupni zavezi precej raznotera koalicija in je sestavljena iz treh strank, ki imajo zelo različno ozadje, ena pa je stranka, ki je nastala od spodaj navzgor in ima zelo stabilno volilno bazo. “Ne glede na to, kaj se bo zgodilo s ponudbo na političnem prizorišču, verjetno Levica ne bo utrpela večje škode pri glasovih. Pri ostalih treh strankah bo pa več težav. Že po prvih raziskavah se namreč vidi, da bi največ glasov odteklo tja, kjer je podpora najbolj labilna in kjer zraste takrat, ko ni druge izbire. Zelo hitro pa tudi pade, ko se ta pojavi – to sta primera strank SD in LMŠ. Konec leta 2017 je bila stranka SD celo pred SDS, nato pa se je pojavila stranka LMŠ in ta podpora se je prelila k LMŠ.” 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine