Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Zdaj ko so Golobovi komandosi v gospodarstvu uspešno podredili portal Siol.net, ki se bo z odstavitvijo Petra Jančiča, ki je portal naredil priljubljen tako med desnimi kot sredinskimi bralci, najbrž spremenil v le še eno slabo zakrito izpostavo levega agitpropa, je referendum proti zakonu o RTV še zadnja možnost, ki jo imamo volivci, da preprečimo popolno podreditev javnega zavoda RTV Slovenija levi oblasti in levi ideologiji.
Nekateri podcenjujejo pomembnost referenduma zakona o RTV. Zdi se jim, da gre za prepir med političnimi frakcijami, ki si želijo kontrolirati uredniško politiko javnega zavoda. Nič ne bi mogli biti dlje od resnice – gre za napad na ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti. Koalicija trdi, da bo s predlogom novele zakona o RTV, ki jo je pripravila – oz. ki so jo v njenem imenu pripravili politični aktivisti tipa Marko Milosavljević – depolitizirala javni zavod Radiotelevizija Slovenija.
Po več kot 16 letih, ko jih določevanje programskih svetnikov s strani državnega zbora sploh ni motilo, saj jih je vedno postavljala levica, so zdaj v hipu ugotovili, da ima star zakon “luknje” – luknja pa je ta, da utegnejo kdaj pa kdaj programske svetnike imenovati tudi predstavniki desnice. To pa je za ponosne naslednike komunistične revolucije nedopustno. Zato so se spomnili depolitizacije, ki pa je podobna kot denacifikacija Ukrajine – gre za krilatico, za katero se pripravlja popoln in trajen prevzem javnega zavoda s strani tranzicijske levice.
Panika, ko prvič nimajo večine v programskem svetu
Novi koaliciji je očitno nesprejemljivo, da je trenutni programski svet prvi v 17 letih od sprejetja ZRTVS-1, ki ga ni imenovala leva vlada. Politična levica je bila v Sloveniji na oblasti večji del zadnjih dveh desetletij z izjemo kratkega obdobja od 2012 do 2013. Sedanja leva vlada podobno kot prejšnje ne bi imela prav nič proti trenutni zakonodaji, če se ne bi zgodilo zanje nesrečno obdobje 2020–2022, ko je Šarec vrgel puško v koruzo. Prav dejstvo, da zadnji dve leti niso vladali, je spodbudila željo politične levice po razveljavitvi leta 2005 sprejetega zakona.
SDS – bomo po Siolu dovolili, da si podredijo še javni servis?
Kot je opozorila največja opozicijska stranka SDS, je Golobova koalicija sprejela zakon o RTV Slovenija po nujnem postopku, s čimer so pohitrili postopek dokončne podreditve RTV Slovenija Podredili so si že portal Siol. V SDS se sprašujejo, ali bomo dovolili, da si 100-odstotno podredijo še javni servis, ki smo ga dolžni plačevati vsi.
Za dokajšnje presenečenje v javni razpravi na RTV Slovenija – razpravi zaradi katere je Asta Vrečko nad javni zavod poslala celo inšpektorje – pa je poskrbel kar bivši premier Miro Cerar mlajši, ki dvomi v ustavnost zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravila Pravna mreža.
“Če pa že zakon sam določi, da z njegovo uveljavitvijo preneha funkcija organom RTV-ja, bo to zagotovo sprožilo pravna vprašanja, če referendum ne po uspel. Tisti, ki predlagajo referendum, bodo zagotovo našli pot do ustavnega sodišča in tam sprožili to vprašanje, kajti to je lahko pravno gledano zelo sporno, kajti tukaj politika prek zakona – ker zakon seveda sprejema politika – dobesedno ukine vse organe naenkrat. To je z vidika dosedanjih ustavnosodnih sporočil zelo sporno,” je opozoril Cerar.
Cerar, ki je do zdaj veljal za nekakšnega hišnega pravnika levičarjev – naslednika Lojzeta Udeta in Matevža Krivica – je očitno po načelnosti vsaj malce bližje Krivicu kot Udetu – tudi Krivic je kdaj pa kdaj znal obsoditi tudi “svojo” politično opcijo, ko so prestopili mejo (pravno) dopustnega. Zdaj je tudi Miro Cerar med vrsticami spoznal, da gre za čisti politični nadzor javnega zavoda s strani politike, ki je zapisan tako, da bo levi politiki ideološko, operativno in uredniško nudil popolno in trajno hegemonijo na RTV Slovenija.
Referendum zadnja priložnost
Referendum je zadnja priložnost, da polovica državljanov, ki ni indoktrinirana s socialistično ideologijo, prepreči, da se javna televizija (tokrat za zmeraj) vrne v obdobje 1941–2005. Gre za eklatantni napad na javni medij, širše pa tudi na svobodo govora in izražanja, saj je Ustavno sodišče RS leta 2001 ugotovilo, da je le dovolj financirana in pluralna, od politike neodvisna javna RTV temelj zagotavljanja ustavno zagotovljene pravice do obveščenosti. Referendum o noveli zakona o RTV je zadnja rešila bilka za javni zavod, ki ga lahko obvaruje pred tem, da za zmeraj postane PR izpostava levih strank in levega gospodarskega podzemlja. V igri ni le svoboden, pluralen in uravnotežen zavod, ampak ustavno zagotovljena pravica do obveščenosti.
