Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Če je kaj škodljivo za slovenske vode, je to referendum in ne spremembe v zakonu, ki so nujno potrebne. Zavrnitev sprememb bi namreč ohranila predhodno ureditev, ki med drugim na priobalnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov. A nasprotniki aktualne vlade se ne dajo, še vedno izvajajo propagando z zavajajočimi slogani, češ da gre za pitno vodo. Kar seveda ni res. Poleg političnega motiva pa je tu prav gotovo še kapital, ki želi ohraniti privilegij pozidave priobalnih zemljišč. Levica se je referendumske kampanje lotila z videom igralca Vida Valiča, kjer do absurda zbanalizirajo razloge, zakaj glasovati proti. Podobno norčevanje smo videli že v referendumski kampanji za pokojninsko reformo, kjer je sodelovala starleta Urška Čepin.
Igralec Vid Valič je v svojem propagandnem posnetku natvezil precej traparij, približno toliko kot jih je njegov brat Domen Valič moral odigrati v filmu Preboj, v katerem je igral zdaj že pokojnega Franca Severja – Franto. Valič je šel celo tako daleč, da je v videu, ki naj bi bil šaljiv, prikazal Slovence v prihodnosti, ki bodo zaradi dotičnega zakona zboleli za rakom, imeli bodo po tri roke, odpadala jim bodo tudi ušesa. Nekako tako kot se je Darijan Košir kot direktor Ukoma z Urško Čepin lotil referendumske kampanje za pokojninsko reformo – in pogorel ter požel salve zgražanja.
Del referendumskega videa z Valičem je posnet na bregu reke, ob kateri stoji tudi tovarna – takih primerov je v Sloveniji kar nekaj, da bi ponovno prišlo do česa takega, pa skuša preprečiti prav novela zakona, ki se zdi nasprotnikom te vlade tako zelo sporna. Vsakemu z malo zdravega razuma, je do sedaj že jasno, da prihajajoči referendum s pitno vodo nima opraviti prav nič, pa čeprav pobudniki referenduma to ves čas ponavljajo. Njihovi propagandi se je bratsko pridružil tudi RTV-jev portal MMC, in sicer so kar v naslov napisali, da so letaki, ki jih je razposlala koalicija, polni laži. Da bi, v imenu uravnoteženosti, enako napisali za nasprotno stran, ni bilo opaziti.
V MMC-jevem prispevku se je oglasila tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je potarnala, da si ne morejo privoščiti dragega pošiljanja letakov, ko so to storile koalicijske stranke. Prepričani smo, da se je dobro znašla, saj ima s kuvertiranjem že kar nekaj izkušenj, pa tudi s vlečenjem davkoplačevalskega denarja. Spremembe v zakonu torej nimajo nobene povezave s pitno vodo ali kvaliteto vode oziroma v tem smislu sploh z vodo nasploh. Vse to je le napihnjena propaganda, ki bazira predvsem na nepoznavanju dejstev. Temu so nasedla tudi številna društva, mnogi razmišljujoči posamezniki in še toliko več nerazmišljujočih, ki zgolj ponavljajo slišano ali pa proti zakonu navijajo le zaradi nasprotovanja aktualni vladi.
Vlada ne bo več imela pravice določati izjem, odločala bo stroka
Če zakon na referendumu ne bo padel, industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki pa v primeru negativnih vplivov na vode in okolje, ne bo izdano. Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in to zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Kar je pomembna korist pri varovanju vode. Spremembe zakona postavljajo strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepovedujejo objekte v zasebni rabi. Odločanje o morebitnih gradbenih posegih na območju priobalnega pasu bo z novim zakonom prešlo pod okrilje strokovnjakov iz direkcije za vode. Poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč pa novi zakon, kot omenjeno, omogoča tudi večjo poplavno varnost. Povečujejo se namreč sredstva za vzdrževanje vodotokov. Na podlagi novele se lahko za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, koristi tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode.
