-2.1 C
Ljubljana
sreda, 26 januarja, 2022

Veliko seznanjanja, nekaj razpravljanja in malo odločanja na seji sodnega sveta

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Sodni svet se je včeraj na seji seznanil z medijskimi objavami s področja pravosodja v zvezi z veljavnostjo diplome in pravosodnega izpita Branka Masleše in veljavnostjo pravosodnega izpita Jasminke Jaše Trklja, novinarskimi vprašanji ter poslanskim vprašanjem in odgovori predsednika sodnega sveta nanje. Razprave pa niso dokončali, ampak jo bodo nadaljevali na prvi naslednji seji prednostno, pred vsemi ostalimi točkami. Naslednja seja bo potekala 20. januarja, v kakšni obliki, še ni znano. Ne včerajšnji seji sodnega sveta se je očitno zgodilo še manj kot nič. V Sloveniji torej nič novega oziroma kot bi se izrazili nekateri na Twitterju – v Butalah vse štima.

Včeraj je za zaprtimi vrati potekala videokonferenčna seja sodnega sveta  – pred enim tednom so se namreč ustrašili nadležni vprašanj novinarjev in sejo prestavili na splet. Seja tako za javnost ni bila dostopna, novinarjem pa je bilo onemogočeno čakanje v zasedi pred stavbo sodnega sveta. Včeraj tako mediji niso bili deležni nikakršne informacije o tem, kaj se je dogajalo. Danes pa se je izkazalo, da sodni svet včeraj ni končal razprave o izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše in višje sodnice Jasminke Jaše Trklje. Naslednja seja bo potekala v četrtek, na njej naj bi prednostno odprli to temo.

Sodni svet se je na 10. seji 13. 1. 2022 seznanil z medijskimi objavami s področja pravosodja v zvezi z veljavnostjo diplome in pravosodnega izpita Masleše in veljavnostjo pravosodnega izpita sodnice Trklja, novinarskimi vprašanji ter poslanskim vprašanjem in odgovori predsednika sodnega sveta nanje. V tej zvezi je sodni svet pričel z razpravo, ki jo bo nadaljeval na prvi naslednji seji prednostno pred vsemi ostalimi točkami. V ta namen se bo 11. seja sodnega sveta 20. 1. 2022 pričela ob 12.00. Pri obravnavi te točke nista sodelovala mag. Emil Zakonjšek in dr. Erik Kerševan, ker sta bila na njun predlog izločena, je sporočil predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Na seji so lahko prisotni samo člani sodnega sveta, kar seveda izključuje tudi novinarje.

s

Siol je še enkrat opozoril na izgovore predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki je stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede Masleševe diplome komentiral, češ da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, “kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno”. Pri tem ni omenil, da se je vrhovno sodišče po elektronski pošti, kjer ni omejitve znakov, enako odzvalo na vprašanja omenjenega portala.

Je tudi Jasminka Jaša Trklja nezakonita sodnica?

Poročali smo tudi o sodnici, ki naj bi jo v devetdesetih letih v Slovenijo pripeljal Masleša. Jasminka Jaša Trklja je pravosodni izpit opravila leta 1987 v Sarajevu. Če upoštevamo sodbe vrhovnega sodišča, po katerih je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ, je tudi njeno sodniško delovanje v Sloveniji vprašljivo. “Gre za očitke, ki so pomembni, ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti,” so komentirali na ministrstvu za pravosodje, razjasnili pa zaenkrat niso še nič. Trklja je naziv višje sodnice pridobila na podlagi ocene sodniške službe, ki jo je izdelal personalni svet višjega sodišča v Ljubljani, član katerega je tudi njen zunajzakonski partner, višji sodnik Anton Panjan, predsednik tega sodišča. Četudi se je predsednik tega sodišča iz glasovanja izločil, bi bilo iluzorno pričakovati, da bi bila ocena personalnega sveta drugačna, saj gre za oceno dela partnerja enega od njegovih članov.

Ne diploma, v Sarajevu naj bi med vojno zgorel arhiv ministrstva, ki je hranil Masleševo “uvjerenje”

Še vedno torej nimamo odgovorov na vprašanje, kako in kje je Masleša opravljal pripravništvo, če je bil v tistem letu v Zadru, kjer je opravljal obvezni vojaški rok. Pripravništvo je bilo namreč pogoje za pristop k pravosodnemu izpitu – v Sloveniji je bilo v tistem času, tako kot zdaj, obvezno dvoletno pripravništvo, v BiH pa je bilo dovolj eno leto. Vendar pa je Masleša do “uvjerenja” prišel še prej kot v enem letu po končanem študiju. Poleg tega tudi še zdaj ni povsem jasno, na podlagi česa so nato Masleši izpit “opravljen” v BiH priznali kot enakovrednega še v Sloveniji. Medtem ko ima na primer Hrvaška v zakonu o notariatu iz leta 1993 zapisano, da pravosodni izpiti, ki so bili v nekdanji SFRJ opravljeni pred novembrom 1991, veljajo tudi v Republiki Hrvaški, v naših zakonih česa podobnega ni najti. Še več, nekaj sodb Vrhovnega sodišča celo vsebuje odločitev, da izpiti opravljeni v nekdanji SFRJ oziroma v BiH, v Sloveniji niso priznani. Nekateri mediji so napovedali, da bodo Maslešo pred nadaljnjimi napadi verjetno umaknili na varno in upokojili. Vendar pa je treba omeniti, da je Masleša tudi sam že napovedal upokojitev – letos namreč dopolni 70 let, čemur naj bi sledila upokojitev. Vendar pa ga tudi to – v primeru, če se izkaže, da ni bil zakonit sodnik – ne bi smelo ubraniti pred posledicami.

Zadnje novice

Sorodne vsebine