Piše: Ana Horvat (Nova24TV.si)
Medtem ko Golobova vlada vztraja pri stališču o nepotrebnosti ograj na meji, policijska statistika o nezakonitih prehodih meje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta kaže, da je v primerjavi z istim obdobjem lani prišlo do občutnega porasta števila nezakonitih prehodov meje. Medtem ko je bilo letos zabeleženih 26.871 nezakonitih prehodov državne meje, je bilo lani teh 10.103. Najbolj pogosto so bili prestreženi afganistanski migranti, ki so predstavljali kar petino vseh tistih, ki so na nezakoniti način prestopili mejo.
Največ nezakonitih prehodov meje je zabeležila novomeška policijska uprava, in sicer kar 73 odstotkov vseh nezakonitih prehodov meje, in koprska policijska uprava, ki je obravnavala 19 odstotkov vseh prehodov.
Največ nezakonitih prehodov meje je bilo zabeleženih na meji s Hrvaško (25.431), kar je bistveno več kot v istem obdobju lani, ko je bilo takšnih prehodov 8330. Med migranti so prevladovali državljani Afganistana, sledili so Maročani, Pakistanci, državljani Bangladeša in Rusije. Do povišanja števila nezakonitih prehodov je prišlo tudi na meji z Madžarsko, kjer smo v primerjavi z lani zabeležili povišanje s 172 na 699. 614 je bilo nezakonitih prehodov italijansko-slovenske meje, 126 pa avstrijsko-slovenske meje.
Vir: Policija
Ne samo število nezakonitih prehodov, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je v primerjavi s primerljivim obdobjem lani naraslo tudi število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Teh je bilo namreč letos 25.601, lani pa 7194. Največ izraženih namer po državljanstvu so izrazili migranti iz Afganistana, sledili pa so državljani Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije.
Vir: Policija
1.357 tujcev je bilo obravnavanih zaradi nedovoljenega prebivanja v državi, kar je manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo obravnavanih 2.721 oseb. Med slednjimi so prevladovali državljani Moldavije, Makedonije in Albanije. “Na podlagi mednarodnih sporazumov smo tujim varnostnim organom izročili 191 tujcev, v istem obdobju leta 2022 pa 1.593 tujcev. Največ tujcev je bilo izročenih hrvaškim varnostnim organom,” še navaja policija. 242 oseb smo sprejeli na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb. Med slednjimi so prevladovali migranti iz Afganistana, Maroka in Alžirije.
Za prevoze oseb, ki izrazijo prošnjo za azil, šlo skoraj 300 tisoč evrov
Odgovor vlade na poslansko vprašanje poslanke opozicijske SDS Suzane Lep Šimenko po poročanju STA razkriva, da je Slovenija v prvih šestih mesecih letošnjega leta porabila dobrih 295 tisoč evrov za prevoze oseb, ki izrazijo namero za vložitev prošnje za azil v azilni dom in na druge lokacije. Nekaj več kot 1,8 milijona evrov je bilo v zadnjih osmih letih porabljenih za prevajanja in tolmačenja na sodiščih.
Čeprav oblasti vztrajajo, da imajo situacijo pod nadzorom, sunkovit porast nezakonitih migracij kaže, da temu vendarle ni tako. Pri čemer pa ni za zanemariti dejstva, da gre tukaj zgolj za uradne statistike in da je v resnici nezakonitih prehodov več. Glede na porast migrantskega kriminala po državah članicah EU je vse skupaj toliko bolj zaskrbljujoče, saj se je že pokazalo, da tudi Slovenija nikakor ni imuna na tovrsten kriminal.
