Piše: C. R. / SCNR
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic in imenovala 10. december za SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC. SCNR je ob tej priložnosti na spletni strani objavil spomina dr. Milka Mikole, prvega direktorja SCNR.
Ob tem dnevu se posebej spominjamo številnih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so posegle v življenje posameznika in celotnega slovenskega naroda v času druge svetovne vojne in po njej, so zapisali v Študijskem centru za narodno spravo. V Sloveniji je bil to čas treh totalitarnih režimov, fašizma, nacionalsocializma in komunizma. Kako sta slednja dva zarezala v življenje družine Mikola, si lahko preberete v zapisanih spominih dr. Milka Mikole, prvega direktorja Študijskega centra za narodno spravo.
Milko Mikola se je rodil 15. aprila 1946 na Grobelnem pri Šentjurju kot četrti otrok materi Tereziji in očetu Alojzu. Starša sta imela srednje veliko kmetijo. Med vojno sta bila izpostavljena hudim preizkušnjam. Že aprila 1941 je oče kot jugoslovanski vojak padel v nemško ujetništvo. Po enem letu se je vrnil domov. Nemški mobilizaciji se je izognil tako, da si je na nogo navezal vinski kamen, kar mu je povzročilo takšno rano, da je moral poiskati zdravniško pomoč. To ga je rešilo prisilne mobilizacije.
Leta 1944 so ga partizani določili za svojega vodiča. Vodil jih je od Grobelnega do Slemen nad Dramljami, to pot je namreč dobro poznal, saj je v teh krajih pred vojno pogosto kupoval živino. Leta 1944 je partizanska obveščevalna služba njihovo hišo določila za svojo javko. Oba starša sta bila tako vključena v partizansko odporniško gibanje in bi, če bi ju kdo izdal, sebe in otroke izpostavila veliki nevarnosti.
Ob koncu vojne sta pričakovala, da bo končno nastopil čas, ko bosta s svojo družino ponovno zaživela v miru, a se to ni zgodilo. Oče je vedno na glas povedal tisto, kar je mislil, in je večkrat javno kritiziral oblast zaradi obvezne oddaje. Podobno je ravnala mama. Za svoje sodelovanje s partizanskim odporniškim gibanjem nista po koncu vojne pričakovala nikakršnih privilegijev. Nasprotno pa jima je komunistična oblast, s katero se nista mogla sprijazniti, njuno sodelovanje »poplačala« s hudimi krivicami in nasiljem.
Več o dr. Milku Mikoli in njegovo pričevanje preberite na POVEZAVI.
