Piše: C. R.
Nocoj, v soboto, 16. maja 2026, ob 21. uri bo na Trgu republike v Ljubljani potekala osrednja spominska slovesnost ob nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pod skupnim geslom »Ker smo ljudje« jo organizirajo Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave in pobuda Vsepovojitev.
Spominski večer je namenjen skupnemu prižigu luči, molitvi ter dostojnemu spominu na tisoče zamolčanih žrtev revolucionarnega in totalitarnega nasilja na slovenskih tleh.
Podrobnosti o osrednji slovesnosti:
- Datum in ura: Nocoj, sobota, 16. maj 2026, ob 21.00
- Lokacija zbora: Ljubljana, Trg republike — osrednji ploščadni del trga pred stavbo Državnega zbora (pri Spomeniku revolucije), kjer bodo v krogu postavljene spominske luči.
- Sodelujejo: Marcelo Brula, Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, Rok Pogačnik, Lojze Peterle, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše ter varuhi spomina.
- Televizijski prenos: Za vse, ki ne morete priti v Ljubljano, bo potekal neposredni prenos na programu Planet 2.
Poziv obiskovalcem: Organizatorji naprošajo vse udeležence, naj s seboj prinesejo sveče in slovenske zastave, s katerimi bomo trg obsijali v znamenje resnice, spomina in narodne enotnosti.
Kot uvod v spominski večer: Predavanje dr. Jožeta Dežmana ob 19.00
Kot pomemben uvod v nocojšnje spominsko dogajanje bo pred osrednjo slovesnostjo potekalo strokovno predavanje. Kulturni forum SDS in Krščanski forum SDS v okviru cikla Pozabljena zgodovina vabita na predavanje dr. Jožeta Dežmana z naslovom »Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije«.
- Kdaj: Nocoj, v soboto, 16. maja 2026, ob 19. uri
- Kje: Dvorana Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana)
- Moderatorka: dr. Ignacija Fridl Jarc, predsednica Kulturnega foruma.
Dnevi spomina so izraz naših vrednot
Dnevi, ki jih narod ohranja v svojem zgodovinskem spominu, niso le prazne vrstice v koledarju. So neposreden izraz naših vrednot, odnosa do resnice in spoštovanja do tistih, ki so nosili najtežje breme trpljenja. Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je dan poklona človeškemu dostojanstvu – temeljni vrednoti evropske civilizacije. Je glasen opomin prihodnjim generacijam, da se je treba nasilju nad drugače mislečimi vedno odločno upreti.
Ta dan pripada tistim, ki jih je komunistični režim na Slovenskem preganjal z montiranimi procesi, zapori in ponižanjem. Posvečen je tisočem, ki so morali zapustiti domovino, in vsem, ki jih je totalitarna oblast poskušala izbrisati iz spomina z izvensodnimi poboji. Njihove zgodbe sono bile desetletja načrtno zamolčane in prikrite.
Politični dekreti ne morejo izbrisati trpljenja in solza
Nacionalni dan spomina je bil prvotno razglašen v spomin na 17. maj 1942, ko so partizanske enote v soteski Iške brutalno umorile 53 civilistov. Med njimi je bilo največ slovenskih Romov, vključno s 24 otroki in nosečnicami. Ta tragični dogodek simbolizira začetek masovnih medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev.
Čeprav je bil ta dan pred tremi leti (16. maja 2023) s strani vlade Roberta Goloba na dopisni seji administrativno preklican — in to nezaslišano, ravno med potekom takratne spominske slovesnosti —, nobena politična odločitev ne more izbrisati zgodovine. Dekreti ne morejo zaceliti ran mater, očetov in otrok, ki so izgubili svoje najdražje.
Nobena oblast nima pravice prepovedati groba, imena in prgišča zemlje nad mrtvim človekom. Že pred 2500 leti so stari Grki vedeli, da se civiliziranost družbe meri po tem, ali dostojno pokoplje svoje umrle – ne glede na to, na kateri strani so padli. Slovenija v 21. stoletju tega civilizacijskega koraka pod trenutno vladajočo politiko še vedno ni zmogla.
Resnica je edina pot do sprave: Parlamentarni boj za dostojen pokop
Narod, ki molči o lastnih zgodovinskih zločinih, tvega, da se bodo krivice ponovile. Resnica ne ogroža demokracije, ampak je edini temelj prenovljene narodne sprave. Kot neposredni odgovor na vladno ignoranco so opozicijske stranke (NSi s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, SDS, Demokrati, SLS in Fokus) maja 2026 v parlamentarno proceduro vložile nov predlog Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki prinaša ključne sistemske rešitve:
- Ponovno uradno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
- Ureditev civiliziranega pokopa posmrtnih ostankov več tisoč žrtev (tudi iz brezna pod Macesnovo gorico) na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, čemur mestna oblast pod vodstvom Zorana Jankovića trmasto nasprotuje.
- Uvedbo uradnih mrliških listov za vse žrtve vojne in revolucije, s čimer bi jim država končno priznala status pokojnih oseb.
- Natančen postopek identifikacije z DNK analizami v sodelovanju s svojci, kar bo omogočilo dokončno prepoznavo izkopanih posmrtnih ostankov.
Večina žrtev pobojev še danes nima dostojnega groba (na sliki pogled na Macesnovo gorico, kjer je bilo izkopanih 3450 okostij umorjenih domobrancev, ki še danes niso dostojna pokopana). (foto: SSK)
Mednarodni odmev in evropska obsodba
Dogajanje v Sloveniji je močno odjeknilo tudi na mednarodnem parketu. Evropska poslanka Romana Tomc je v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem na Odbor za peticije Evropskega parlamenta vložila peticijo o kršenju pravice do pokopa in ukinitvi spominskega dneva.
Rezultat teh prizadevanj je bila zgodovinska Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel julija 2025. Evropski poslanci so v njej uradno izrazili globoko obžalovanje nad vladnim izbrisom dneva spomina, obsodili pomanjkanje odgovornosti za storjene zločine ter Republiko Slovenijo jasno pozvali k spoštovanju evropskih vrednot, odprtju arhivov tajnih služb (UDBA) in zagotovitvi pravice do dostojnega pokopa za vse umorjene.
Veličina države se ne meri po njeni moči, ampak po tem, koliko človečnosti premore. Slovesnost »Ker smo ljudje« ostaja svetilnik spomina, ki dokazuje, da pietete in zgodovinske resnice ni mogoče izbrisati z nobenim političnim dekretom. Vabljeni, da z vašo prisotnostjo izkažete spoštovanje tistim, ki jim je bilo to desetletja krateno.
Spoštujmo resnico. Ohranimo spomin.
