Piše: C. R.
V v nedeljo 23. novembra bomo na referendumu odločali o institucionalizaciji samomora kot zdravstvene, zakonsko predpisane storitve, ki bo veljala za vse državljanke in državljane Slovenije. Prepričan(a) sem, da to ni prava pot za rešitev stisk bolnikov in invalidov. Potrebno je vložiti več časa in napora, ter za želje nekaterih trpečih najti rešitve, ki ne bodo tako zelo tvegane za vse državljane.
Vsak od nas je že, ali pa bo skoraj zagotovo, nekoč postal bolnik in se soočil z za mnoge pretežko izbiro, ki bi mu jo narekoval sporni zakon o samomoru z asistenco. Glede teh, najbolj intimnih vprašanj človekovega bivanja, je potrebno poiskati mnogo širši konsenz stroke in celotne družbe. Sporni zakon je slab, ker spodbuja preveč neznosnih pritiskov na najranljivejše med nami. Prav tako ni mogoče izključiti zlorab, ki bodo v tem primeru nepopravljive in tragične. Pomotoma umrlih žal nikoli več ne moremo obuditi nazaj v življenje.
Zato bom na referendumu glasoval(a) proti spornemu zakonu. Ob tej priložnosti vas vse pozivam k aktivnemu državljanstvu.
Pridite 23. novembra na volišča in glasujte po svoji vesti.
Tadej Battellino, pediater
Tina Bregant, pediatrinja
Valerija Bužan, predsednica društva Downov sindrom
Jože Faganel, predsednik združenja za redke bolezni
Vojko Gašperut, tetraplegik in slikar, ki slika z usti
Gregor Čušin, igralec
Andrej Grebenc, predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije
Urška Hrovat, smučarka
Nina Ivanič, igralka
Helena Jaklitsch, zgodovinarka
Dane Kastelic, predsednik zveze paraplegikov Slovenije
Jožef Kociper, psihiater
Sebastjan Kristovič, prorektor univerze Alma Mater Europea
Jernej Kuntner, Igralec in režiser
Marko Kušar, presednik prve študentske vlade
Vesna Melanšek, ustanoviteljica Centra za Avtizem
Marko Noč, specialist kardiologije in intenzivne medicine
Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča
Pavel Poredoš, predsednik Slovenske Medicinske Akademije
Jože Ramovš, predstojnik inštituta Antona Trstenjaka
Pavle Ravnohrib, igralec
Vesna Ribarič Zupanc, paliativna zdravnica
Ivan Sivec, pisatelj
Zvonka Slavec Zupanič, profesorica medicinske humanistike
Aleš Štrancar, podjetnik
Marija Štremfelj, alpinistka
Andrej Štremfelj, alpinist
Iztok Tomazin, zdravnik in alpinist
Peter Tomažič, prostovoljec
Marcos Tavares, nogometaš
Alenka Tetičković, igralka
Peter Tomažič, glavni tajnik Slovenske Karitas
Boštjan M. Turk, filozof in publicist
Žiga Turk, publicist in komentator
Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europea
Matic Vidic, logoterapevt in psihoterapevt
Ljubica Zakovšek, tetraplegik
Jan Zobec, bivši ustavni in vrhovni sodnik
Urška Hrovat, 5 x zmagovalka slalomov za svetovni pokal
»Danes sem oddala glas-PROTI. Žal me v petek ni več v Sloveniji.
Uspešno vam želim.«
Jernej Kuntner, režiser in igralec:
»V tem svetu, kjer ni nič več svetega, je težko pravilno in pravično živeti. In ne vsega gledati skozi denar. In ena stvar še posebej, se ne bi smela nikoli postaviti pod vprašaj cene in stroškov. Naš odnos do življenja, do težko bolnih, do invalidov. Na teh etičnih vrednotah stoji in bo obstala naša zahodna razvita družba. Če bo.
Odločno proti!«
Gregor Čušin, igralec:
»Sem PROTI, ne ker je predlagani zakon spisan slabo, ampak ker sem mnenja, da tovrsten zakon sploh ne bi smel biti spisan.
Prošnja za pomoč pri smrti ni poraz posameznika, ki je obupal, temveč je poraz družbe, ki ni ponudila upanja.«
Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije:
»Kako lahko sploh razmišljamo o vsiljenem ZPPKŽ oz.legalizaciji evtanazije, dokler je slovensko zdravstvo na kolenih?
Dokler ljudje čakajo mesece, celo leta, na osnovne preglede. Dokler si vsak državljan ne more zagotoviti niti svojega osebnega zdravnika. Dokler so dolgotrajna in paliativna oskrba ter ostale podporne zdravstvene ter socialne storitve razsute, težko dostopne ali pa zgolj zapisana teorija na papirju.
V takšnih razmerah prav invalidi in kronični bolniki postajamo najbolj ranljivi, potisnjeni na rob in izpostavljeni populističnim “rešitvam”, kot je pomoč pri asistiranem samomoru oziroma evtanaziji. Posledično lahko kdo pride do ideje, da bi država lahko na hitro “skrajšala naše težave”.
Če dovolimo, da se tak eksperiment uvede v sistemu, ki komaj stoji, se lahko zgodi nekaj izjemno nevarnega: naša življenja postanejo številke v državni bilanci. Odločitve o tem, kdo je predrag za zdravljenje, kdo je preveč zahteven za oskrbo. To ni več medicina. To je gola ekonomija.
Zato je prav, da se Slovenke in Slovenci odločno postavimo po robu temu predlogu in najprej zahtevamo kvalitetno izbiro, to je urejeno zdravstvo, dostojanstveno oskrbo in delujoče podporne storitve – še preden sploh razmišljamo o tako nujnih, a hkrati nevarno radikalnih eksperimentih.«
Tudi sam osebno in vsa moja družina smo že danes oddali glas PROTI!«
