Piše: C. R./ Sara Kovač (Nova24tv.si)
V prostorih Muzejske zbirke VSO je potekal posvet okrog situacije glede Muzeja slovenske osamosvojitve. Vlada ga namreč želi pripojiti Muzeju novejše zgodovine. “Ukinitev MSO je pokazatelj odnosa politike do osamosvojitve. Je posmeh osamosvojitvi,” so kritični pri VSO. Zahvaljujejo pa se predsedniku RS Borutu Pahorju, da se je javno zavzel za Muzej slovenske osamosvojitve.
Po besedah zgodovinarja dr. Staneta Grande obstaja daljša gonja zoper osamosvojitev, spomnimo se samo, da so poskusili ukiniti Študijski center za narodno spravo. “Problem je tudi šolstvo, kjer se o osamosvojitvi nič ne naučijo,” je bil jasen. Zgodovinar dr. Igor Grdina je povedal, da so na tak način fašisti na Primorskem ukinjali slovenske institucije in s tem uničevali slovenstvo. “Če gremo po ključu, zakaj sta potrebna dva muzeja osamosvojitve, se vprašajmo še, zakaj sta potem dva muzeja novejše zgodovine (v Celju in Ljubljani).”
Na posvetu “Muzej slovenske osamosvojitve – Kaj je stroka, kaj kultura, kaj politika in kaj ideologija?” so sodelovali direktor Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset, direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman ter znanstveni svetnik in zgodovinar Igor Grdina. Predsednik Združenja VSO Lojze Peterle je uvodoma poudaril, da je brez vsakega pogovora, brez komunikacije, ne da bi ministrica za kulturo sprejela direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve, obiskala muzej ali kakšno razstavo, vsa slovenska javnost skupaj z muzejem samim konec oktobra izvedela za namero ministrice za kulturo o likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve z združitvijo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Ob tem je ministrica zatrdila, kako naj bi šlo za ideološki projekt. VSO je na to reagirala z javno izjavo in pozvala ministrico, naj svojo izjavo prekliče, da bo muzej lahko nadaljeval z delom kot samostojna muzejska ustanova.
“Navzven nedolžno razložena namera ministrice za kulturo o združitvi dveh muzejev v nov zavod ni samo eden od izrazov alergije nad zadnjo Janševo vlado ali podaljšek kakšnih osebnih interesov, ampak razodeva bolj vprašljivo ozadje. Gre za razumevanje osamosvojitve in odnos do nje. Namero, da se de jure in de facto ukinja muzej kot odločitev demokratično izvoljene slovenske vlade, izraža temeljni odnos dela slovenske politike do osamosvojitve. Namesto velikodušne podpore in novih idej za muzejski prikaz osamosvojitve, je Muzej slovenske osamosvojitve doživel etiketo ideološkega projekta,” je izpostavil Peterle in dodal, da namero vlade vidijo kot posmeh osamosvojitvi, škodljivo diskontinuiteto začetega dela in izraz ohole oblastiželjnosti, ki nacionalni projekt muzeja potiska v polarizacijsko območje obračunavanja med našimi in po novem “mračnimi silami”. “Na delu je spet revolucionarna paradigma, ki smo se ji odpovedali prav z osamosvojitvijo. Paradigma, ki hoče graditi boljši svet tako, da se izloči drugega in drugačnega,” je še dodal Peterle.
Foto: Printscreen TopNews
Dr. Jože Dežman je povedal, da v evropskem okvirju Švedi spodbujajo učenje o gulagih, ker želijo pokazati, da demokracija ni sama po sebi samoumevna in da obstajajo svetovi, ki so precej različni. “V Sloveniji imamo dialog med tema dvema svetovoma zelo neuravnovešen,” je poudaril in dodal, da je zanj obstoj republike same in teh 30 zlatih let slovenstva tisto, kar je potrebno spraviti v javni zavesti na kulturno raven. “Zgodovina sama po sebi opravičuje investicije in v Muzej slovenske osamosvojitve in v več dela in spremembo mentalitete tudi v ostali muzejski raziskovalni mreži.”
Foto: Printscreen TopNews
“Problem je v učnih programih, ne pa v učbenikih,” je prepričan zgodovinar dr. Stane Granda, ki pravi, da je danes mogoče v učbenik napisati marsikaj, mora pa biti natančno opredeljeno, kar je v učnem programu. “Učni programi so praktično nespremenjeni, glavni oče le-teh pa je tisti, ki je leta 2007 bicikliral, sedaj pa se nazaj pojavlja. Otroci o osamosvojitvi ne vedo praktično ničesar,” je bil kritičen in dodal, da ga celotno dogajanje, ki smo mu priča, ne preseneča. V tem vidi določeno kontinuiteto. “Problem so seveda tudi učbeniki. Sem član komisije za učbenike. Cele mesece poleti porabim, da popravljam učbenike, ki so že uradno recenzirani. Potem se hodim kregat na Mladinsko knjigo in tako naprej. V učbenikih se namreč zanika celo osamosvojitvena misel in tako dalje. Tu zadaj je načrtno dogajanje in mi temu nismo pravilno kos,” je prepričan Granda.
Fotografije kot tudi videoposnetek posveta si lahko ogledate spodaj:
