Piše: Vida Kocjan
Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo zdaj, ne čez eno leto ali dve, je že novembra lani opozarjala Romana Tomc, predsednica odbora za zdravstvo v okviru Slovenske demokratske stranke. Imela je prav, zdajšnja vladna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je namreč tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela nov zakon, ki bo začel v celoti veljati šele leta 2025.
Če bi obveljal zakon, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, bi bilo precej drugače. Zakon bi veljal že z letom 2023. Ljudem je prinašal samo dobro, in sicer več oskrbe, različne možnosti, ne da bi morali za to dodatno plačevati. Ena od dobrih rešitev zdaj že prejšnjega zakona o dolgotrajni oskrbi je bila, da bi varovanci v domovih za starejše denarna nadomestila v višini med 340 in 1870 evrov prejemali že s 1. januarjem 2023 in za oskrbo na domu v enaki višini že s 1. julijem 2024.
Nato pa so Golobovi začetek izvajanja decembra 2021 sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi prestavili. O zakonu smo odločali celo na lanskem novembrskem referendumu. Ni pomagalo. Bilo je veliko dezinformacij, pouličniki so ljudi prepričali, da so podprli predlog Golobove koalicije, ki je predlagala nov zakon. Namesto proti so večinsko glasovali za. Res pa je tudi, da se je za prejšnji zakon zavzela le SDS, NSi v lanski novembrski referendumski kampanji ni sodelovala, četudi so takratni zakon v vladi Janeza Janše podpirali. Še več, celo pripravljali so ga na resornem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodil Janez Cigler Kralj.
Ko gospodari Levica
V času Golobove vlade resor starejših pripada stranki Levica, ki se je v državni zbor prebila samo z dobrimi štirimi odstotki glasov volivcev in volivk. Koalicija jo brezpogojno podpira. Za to vlado tako velja, da ruši vse, kar je bilo sprejeto v času Janševe vlade. Med tem je bil tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, pri čemer so se na vse načine izgovarjali, med drugim, da bo zakon v novi vladi pripravljen po široki javni razpravi in sprejet po rednem postopku. Zdaj pa se je izkazalo, da so zakon sprejeli po hitrem postopku, kot bi bili v vojnih razmerah, na dopisni seji, kjer ni razprave, v javni obravnavi pa je bil le pet dni. Temu zakonu nasprotujejo v SDS, NSi in delodajalci. Prinaša namreč novo davčno obremenitev, Ekonomsko-socialni svet (ESS) pa ga sploh ni obravnaval.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
