Piše: Anamarija Novak
»Vračanje glob vsem, ki so s kršenjem zdravstvenih #covid19 omejitev ogrožali (in jemali) zdravje in življenja starejših in drugih ranljivih skupin, je zavržno dejanje koalicije aktualne @vladaRS. In močno nespametno. Kot da si v usta zatlačiš ribje kosti in jih v jezi pogoltneš.«
To je zapis predsednika SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X (nekdanjemu Twitterju) glede tako imenovanega zakona o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov. Državni zbor je namreč prejšnjo sredo z 49 glasovi za in 20 proti omenjeni zakon sprejel. Proti zakonu so glasovali v opozicijskih SDS in NSi, saj so menili, da bo povzročil nove krivice. Branko Grims (SDS) je že na prvi obravnavi opozoril, da so se med epidemijo ukrepi večinoma usklajevali na ravni EU in so bili na primer v Italiji še bistveno ostrejši. V Sloveniji pa so po njegovih besedah namerno hujskali ljudi, pri čemer je vladajočim očital, da so na oblast prišli z netenjem nestrpnosti in tudi nasilništva. Politični analitik Mitja Iršič je pred časom na takrat še Twitterju zapisal: »Je še kje v EU ali celo svetu kak primer, ko so namerni kršitelji koronskih ukrepov, ki so povzročili smrt marsikaterega starejšega, prejeli globalno amnestijo svojih psihopatskih obnašanj?« Iršič je dodal, da so bili »ukrepi po vsem svetu praktično enaki. A le v Sloveniji smo oprostili razgrajačem, ki so jih zavestno kršili, in s tem podaljševali zdravstveno katastrofo. V posmeh vsem medicinskim sestram in zdravnikom v triažah, ki so delali tudi po 20 ur na dan. S tem smo jasno pokazali, da smo dežela brezvladja, kjer zmagujejo politični interesi nad pravom in tudi zdravim razumom. Le upamo lahko, da ne bo še kakšne pandemije, ker ukrepom ne bo sledil nihče več«.
Kaj pravi pravosodna ministrica?
Osnovni namen zakona je po besedah pravosodne ministrice odprava krivic in povrnitev načela zaupanja v pravno državo. Glede na velik obseg prekrškovnih postopkov pa je prav, da te krivice popravi država, namesto da vsak posamezni državljan sam uveljavlja svoje pravice v ustreznih postopkih. Tako se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti, zato upravičenci ne bodo imeli dodatnih stroškov. Državljani bodo torej prejeli informativne izračune, katerim bodo lahko ugovarjali. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili. Podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc. Zakon ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja. Kot je v dosedanjih razpravah navajala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je bilo med 7. marcem 2020 do 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupni znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov – od tega je bila tretjina že plačana.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!