Piše: Andrej Sekulović
Velika večina migrantov prihaja v Slovenijo zakonito. Največ priseljencev iz BiH in s Kosova. Precej narašča število Nepalcev, Indijcev, Turkov, Bangladešanov in drugih. Glede na izdana dovoljenja za bivanje primerjamo števila tujih državljanov v Sloveniji.
Danes marsikdo opozarja na problematiko nezakonitih migracij, s katero se dnevno sooča tudi Slovenija. Gre pravzaprav za neke vrste stalno krizo, ki pada in narašča. Bruselj tako v paktu o migracijah in azilu obljublja bolj korenito spopadanje z nezakonitimi migraciji, hkrati pa tudi urejanje zakonitih migracij ter urejene poti in postopke za prišleke iz oddaljenih dežel. Vendar pa so zakonite ali »urejene« migracije iz demografske in etnokulturne perspektive enako, če ne še bolj škodljive za evropsko biokulturno dediščino. Evropska mesta postajajo vse bolj tuja avtohtonim prebivalcem. Temu smo počasi priča tudi v Sloveniji. Evropejci se soočajo z vedno novimi valovi migrantov, ki večinoma stopajo v Evropo zakonito. Za demografsko sliko in prihodnost stare celine pa imajo tako zakonite kot nezakonite migracije isti dolgoročen učinek. Mar bo, če nas bodo v naših starodavnih domovinah zamenjali tujci iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije, pomembno, ali so prišli s pomočjo tihotapcev ali pa so jih uvozile globalistične elite? Glede stanja v Sloveniji lahko ugotovimo približno število zakonitih migrantov iz uradnih statistik Vlade RS o podeljevanju stalnih in začasnih dovoljenj za prebivanje.
Začasno in stalno dovoljenje za prebivanje
Tujcem se v Sloveniji sprva izda dovoljenje za začasno prebivanje, po petih letih zakonitega prebivanja na podlagi omenjenega dovoljenja pa lahko zaprosijo za stalno prebivanje. Pri pregledu statistik se slednje delijo na splošno število veljavnih dovoljenj v določenem letu, pri čemer so všteta tudi dovoljenja, izdana v preteklih letih, ki veljajo, ter na število izdanih začasnih in stalnih dovoljenj za prebivanje v tem letu. To pomeni, da številke ne odražajo točnega števila novih prišlekov, saj se stalna dovoljenja izdajajo tistim, ki so tukaj že pet let, začasna pa je prav tako treba po dveh letih podaljšati. Prav tako številke nihajo, saj nekatera dovoljenja niso podaljšana, medtem ko nekateri z začasnimi dovoljenji dobijo stalna dovoljenja in tako naprej. Zato se bomo osredotočali predvsem na podatke o tem, koliko začasnih in stalnih dovoljenj se skupaj izda Slovenija vsako leto. Čeprav, kot je bilo poudarjeno, te številke ne odražajo vedno novih prišlekov, temveč tudi tiste, ki so že nekaj časa tukaj in si dovoljenja le podaljšujejo, so podatki vseeno dober pokazatelj demografskih sprememb, ki jih povzročajo zakonite migracije. Za bolj jasno sliko o etnični sestavi prebivalstva bi bilo treba znova uvesti popis prebivalstva po narodnosti in veroizpovedi, kjer bi se tudi državljani izrekli o svojem poreklu in veri. Vendar pa, kot vemo, tega popisa že leta nimamo več.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
