Piše: Andrej Sekulović
Uvedba Trumpovih novih »vzajemnih« carin je močno pretresla svetovno gospodarstvo. Bruselj se pogaja z Washingtonom. Evropska komisija se je ostro odzvala na sicer pričakovano potezo Trumpa. Borze so se obarvale rdeče. Nove carine pomenijo tudi dodaten pritisk na slovenska podjetja.
Ameriški predsednik Donald Trump je že v času svoje predvolilne kampanje trdil, da Združene države Amerike partnerji ropajo preko carin na uvoženo blago. Že sredi marca letos so tako ZDA uvedle dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, v začetku aprila pa je Trump uvedel še dodatne carine na uvoz avtomobilov ter vzajemne carine na uvoz blaga z vsega sveta. Preden je podpisal izvršni ukaz o novih carinah, je dejal, da gre za začetek ameriške gospodarske neodvisnosti in »dan osvoboditve«. Evropsko unijo je obtožil, da »odira ZDA«, ter dejal, da bodo sedaj ZDA začele zaračunavati Evropi, kot naj bi Evropa že zaračunavala ZDA. Za medije je povedal, da gre za »zgodovinski izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin za države po vsem svetu«. Dodal je: »Kar one počnejo nam, bomo mi storili njim«. Po novem bo uvoz izdelkov iz območja Evropske unije obdavčen po 20-odstotni tarifi. Prav tako začenja veljati tudi dodatni 25-odstotni davek na uvoz vseh tujih avtomobilov. Razen Norveške, ki bo carinjena po 15-odstotni tarifi, se druge evropske države, ki niso del Evropske unije, soočajo s še višjimi »vzajemnimi carinami«. Za uvoz iz Severne Makedonije, BiH in Srbije bodo po novem veljale carine v višini 33, 35 in 37 odstotkov. Za uvoz iz Liechensteina bodo veljale carine v višini 37 odstotkov, za Švico pa 31 odstotkov. V tej višini bo carinjen tudi uvoz iz Moldavije. Za Združeno kraljestvo pa bodo veljale 10-odstotne carine.
Prve posledice in odzivi Bruslja
Trumpove nove carine so takoj močno razburkale mednarodno gospodarstvo. V ponedeljek, ko so se sestali finančni ministri držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o posledicah in nadaljnjih korakih v luči teh sprememb, so bile borze ob odprtju obarvane rdeče. V Nemčiji je borzni indeks Dax izgubil deset odstotkov. Na splošno so doživele delnice evropskih bank in obrambnih podjetij največje padce. Delnice nemškega proizvajalca tankov Rheinmetall so se znižale za slabih 24 odstotkov, vrednost delnic britanskega prestižnega avtomobilskega podjetja Rolls-Royce pa se je znižala za 12 odstotkov. Kar se tiče bank, so delnice mednarodne banke s sedežem v Londonu Barclays padle za osem odstotkov, delnice banke NatWest pa za sedem odstotkov. V Nemčiji sta približno deset odstotkov izgubili banki Commerzbank in Deutsche Bank. V Franciji je borzni indeks Cac 40 padel za sedem odstotkov, italijanski FTSE MIB pa za slabih šest odstotkov. Britanski indeks FTSE je prav tako padel za skoraj 6 odstotkov. Tu je še splošni evropski indeks Stoxx 600, ki spremlja 600 največjih podjetij v Evropi in je v ponedeljek zjutraj padel za več kot šest odstotkov, kar je najnižja raven od decembra 2023. Evropska komisija je ob uvedbi novih carin sporočila, da se strukture carin razlikujejo med gospodarstvi in da so nekatere carine v EU višje od tistih v ZDA, a da so številne tudi nižje. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da Trumpova odločitev predstavlja velik udarec za svetovno gospodarstvo, ki bo imel »resne posledice za številne ljudi po svetu«. Prav tako je dejala, da če pogajanja ne bodo uspešna, bo Evropska komisija pripravila protiukrepe.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
