Piše: Gašper Blažič
NSi je izvolitev evropskega poslanca – v tej vlogi je po novem predsednik stranke Matej Tonin – ujela za rep. Ocene rezultata pa so bile po končanih volitvah nenavadno zadržane.
Za zdaj namreč kaže, da so v NSi zadovoljni, da so tudi tokrat osvojili poslanski mandat v evropskem parlamentu, saj so bili očitno na robu izpada. Na koncu jih je rešilo to, da ima NSi še vedno dokaj zvest bazen tradicionalnih volivcev, verjetno pa je kar nekaj glasov odščipnila SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem. To je bilo pravzaprav nepotrebno, saj bi lahko obe stranki oblikovali skupno listo tako kot pred desetimi leti. V tem primeru bi bile izgube glasov manjše, kar bi zadostovalo za dva poslanska mandata.
So se Tonina želeli znebiti?
Vendar se na žalost ta projekt ni posrečil, saj so v NSi očitno že lani samozavestno presodili, da gredo lahko samostojno na evropske volitve, da imajo dovolj kvalitetnih kandidatov in da ni treba, da bi se »kombinirali« s SLS. Slednja je že proti koncu minulega leta napovedala, da bo njen nosilec liste Peter Gregorčič, profesor na strojni fakulteti, civilnodružbeni aktivist in tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. V tem času se je nekdanji evropski poslanec iz vrst NSi, sicer pa predsednik prve demokratične (in hkrati osamosvojitvene) vlade Lojze Peterle zavzel za skupni nastop NSi in SLS, vendar se je hitro izkazalo, da je to misija nemogoče. Domnevno se je zataknilo že pri vprašanju nosilca liste, saj bi v tem primeru Peter Gregorčič verjetno odpadel, ker je NSi hotela mesto nosilca liste imeti zase glede na to, da je že doslej imela svojega evroposlanca. Po drugi strani pa je imela NSi težavo tudi zato, ker je Ljudmila Novak, ki je pred prejšnjimi evropskimi volitvami (2019) na račun Peterleta tako rekoč izsilila mesto nosilke liste, imela podobne ambicije tudi tokrat. NSi pravzaprav dolgo časa ni hotela izdati, kdo bo njen nosilec liste in kdo bo še kandidiral na listi, čeprav je imela glede tega še vedno manj težav kot pa npr. Gibanje Svoboda. Ko pa je Novakova februarja letos v medijih napadla pobudo Romane Tomc ter obravnavo peticije za pravico do groba in spomina, je postalo jasno, da tokrat ne bo nosilka liste, pač pa je to postal kar predsednik stranke Matej Tonin. To je dokaj neobičajna praksa, saj je med nosilci list bil samo še en predsednik stranke, in sicer Zoran Stevanović (Resni.ca). S tem so se okrepile govorice, da se želi NSi Tonina odkrižati na čim bolj džentelmenski način in da bi na prihodnjem volilnem kongresu vodenje stranke prevzel nekdo, ki je še bliže »mavrični navezi«, kot že nekaj časa gospodari v stranki, zlasti v njenem tajništvu.
SLS na poti okrevanja
No, medtem pa je Peterle, razočaran zaradi propadlega projekta povezovanja, najprej s predsednikom SLS Markom Balažicem sklenil sporazum o pravicah uporabe naziva »slovenski krščanski demokrati« (SLS je namreč pravna naslednica nekdanje SKD) in ustanovil civilni forum Zavezništvo SKD, ki pa se za zdaj še ni aktiviral. Je pa Peterle pred volitvami podprl Balažica, a to vseeno ni zadostovalo za uspeh SLS. Balažic je po volitvah namignil na težavo, ki se v SLS vleče že iz preteklosti, in sicer zaradi starih konfliktov, ki so prinesli slab rezultat stranke zlasti na Štajerskem, kjer je tradicionalni volilni bazen SLS očitno ignoriral evropske volitve. Toda dolgoročno se lahko zadeve tudi obrnejo, čeprav je res, da denimo v Mariboru projekt sprave med lokalno SLS in »Kanglerjevo linijo« ni uspel – danes je Franc Kangler predsednik mariborskega mestnega odbora SDS. Kljub temu pa je SLS na državni ravni na poti okrevanja.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
