Piše: Andrej Sekulović
Odpravili smo se v občino Škocjan, kjer se soočajo s težavami zaradi Romov, ki živijo v občini. V Škocjanu se je v začetku oktobra mudil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in izpostavil, da pozitivna diskriminacija do Romov ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva.
Škocjan je tudi ena od enajstih jugovzhodnih slovenskih občin, ki so predlagale spremembe zakonov v zvezi z romsko problematiko, vendar pa je zdajšnja vlada sveženj sprememb zavrnila. »Ne razumemo, zakaj vlada zavrača nasvete in predloge tistih, ki se vsakodnevno soočamo s to težavo,« so nad tem razočarani v Škocjanu. Romska problematika v tej občini namreč obstaja že več desetletij, odkar je še prejšnja država Jugoslavija Rome naselila na to območje. Sprva je šlo za manjše število Romov, vendar pa se je njihovo število sčasoma povečalo, saj imajo velike družine. Zdaj naj bi jih v občini živelo med 300 in 400. Težave, ki so pripeljale do današnjega stanja, so se razrasle v zadnjih dvajsetih letih. »Kar se zdaj dogaja, je tako rekoč neobvladljivo,« nam je dejal Bojan Jerak, član Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike iz Dobruške vasi.
Zaradi Romov življenje neznosno
V zadnjih letih je Romov vse več, ker imajo, ko so še zelo mladi, otroke, znan naj bi bil tudi primer dvanajstletne nosečnice. Dogajajo se stvari, ki so za nekoga, ki ni iz tega kraja, nedoumljive, nam je dejal Bojan Jerak. Ker jih vse več živi na določenem prostoru, je to za okoliške prebivalce postalo neznosno. Občane je strah zvečer iti na sprehod, nekateri pa se »oborožujejo« s solzivci. Predvsem kmetje se bojijo za svoje imetje. Stvari so prišle že tako daleč, da nočejo govoriti javno o tem, ker jih je strah, da bi jim Romi iz maščevanja zažgali ali uničevali imetje in polja. Med drugim kmetom kurijo in uničujejo koruzo iz čiste objestnosti in zabave. Janez Dolar, v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti, naj bi se na to odzval z besedami, češ da se občani ne smejo preveč jeziti, saj se romski otroci samo igrajo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
