Piše: Bogdan Sajovic
Padec Damaska je zapečatil usodo al Asada in stranke Baath. Pol stoletja dolga družinska vladavina je končana. Rusija je izgubila ključnega zaveznika na Bližnjem vzhodu. S padcem al Asada je padel tudi največji svetovni narkokartel. Bodo uporniki razdelili državo?
Preteklo nedeljo se je s padcem Damaska in z begom sirskega predsednika Bašarja al Asada končala ena od faz sirske državljanske vojne, ki divja še od marca leta 2011. Država je namreč razdeljena na območja, ki si jih prisvajajo vse mogoče oborožene formacije in ki jih bolj ali manj odkrito podpirajo tuje države. Seveda ne manjka niti lokalnih samostojnih oboroženih formacij in v takšnem kaosu je nemogoče predvideti, kako se bo situacija na koncu razpletla.
Asadov režim je bil skupni imenovalec, proti kateremu so delovale vse omenjene milice, čeprav imajo tudi same svoje interese in svoje lastne vizije, kako bi morala biti urejena Sirija po odhodu al Asada in strmoglavljenju režima stranke Baath.
Privatizacija stranke in države
Stranka Baath je uradno ime za skrajno levo politično stranko, ki je nastala leta 1947. V osnovi je šlo za revolucionarno stranko, ki je propagirala arabski socializem in arabski pannacionalizem. Njen načrt je bila ustanovitev arabske socialistične republike od Sirije in Iraka do Egipta. V Siriji je prišla stranka na oblast v državnem udaru leta 1963, a vizija o enotni veliki socialistični arabski republiki ni nikoli prav zaživela. Zato je leta 1966 enotna stranka razpadla, sirska veja je postala samostojna stranka, ki je do nedelje formalno imela oblast v državi. Leta 1971 je na čelo sirske stranke Baath prišel Hafez al Asad, ki je praktično privatiziral tako stranko kot državo in omogočil, da je oblast po njegovi smrti leta 2000 prešla v roke njegovega sina Bašarja. Vzpostavil je dejansko socialistično dedno dinastijo, podobno, kot je na oblasti v Severni Koreji.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
