Piše: Andrej Sekulović
Težave z Romi se v Sloveniji stopnjujejo. Trenutna leva vlada zavrača pomembne zakonske spremembe, ki so jih predlagali župani. V romskih naseljih veliko kriminala. Romski otroci ob vstopu v šolo včasih sploh ne govorijo slovensko. Občine pričakujejo konkretne rešitve.
Romska problematika je v Sloveniji prisotna že leta, na področju dolenjskih in jugovzhodnih občin pa se težave vse bolj stopnjujejo. Romi se ne integrirajo, vse manj njihovih otrok obiskuje osnovne šole, zatekajo se k kriminalu in povzročajo težave preostalim prebivalcem občin, v katerih so prisotni. Policija naj velikokrat ne bi ukrepala dovolj odločno, in noče zahajati v romska naselja. Župani enajstih občin so zato že lansko jesen oblikovali spremembe zakonov, ki bi bolj učinkovito reševale to težavo, vendar te spremembe očitno niso po volji trenutni vladi. Rome obenem velikokrat ščiti t.i. »pozitivna diskriminacija«, medtem ko so občani, ki opozarjajo na kriminalna dejanja Romov velikokrat v javnosti preprosto označeni za »nestrpneže«. Ob obisku Škocjana, ene izmed občin, ki se sooča s tem problemom, je bil presenetljivo kritičen do »pozitivne diskriminacije« tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je dejal, da »pozitivna diskriminacije ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva« in dodal, da zaščitna zakonodaja Romom ne daje prostih rok za kazniva dejanja.
Predlagane zakonske spremembe za reševanje romske problematike
Že lansko jesen so župani občin Novo mesto, Krško, Brežice, Kočevje, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj in Ribnica oblikovali paket zakonskih sprememb, ki vključujejo predloge sprememb oziroma dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela ter zakona o voznikih. Predlagane spremembe so bile poslane v državni zbor, saj so župani omenjenih jugovzhodnih in posavskih občin upali, da bo paket teh zakonskih sprememb posvojila in vložila v zakonodajni postopek kakšna od poslanskih skupin. Ker pa do tega ni prišlo, so se občine odločile same zbrati potrebne podpise za vložitev zakonov v državni zbor. 5.000 potrebnih podpisov jim je letos poleti uspelo zbrati že pred določenim rokom. Občine so sicer zbirale podpise za štiri od petih zakonov, , ki so najbolj povezani z romskim vprašanjem. Če bodo sprejete, bodo spremembe bolj učinkovito reševale predvsem romsko problematiko na področju otrok, kjer se je stanje še poslabšalo. Med drugim spremembe na področju socialne zakonodaje predlagajo, da bi se v primerih, ko otrok po petnajstem letu starosti ni vključen v nadaljnje šolanje, otroški dodatek zmanjšal za tretjino. V primeru, da otrok ne obiskuje niti osnovne šole in da imajo obenem starši zapadli dolg do javnih institucij, pa bi se denarna socialna pomoč izplačevala v naravi. Takrat je novomeški župan Gregor Macedoni izpostavil, da po trenutni ureditvi prejemniki socialne pomoči, ki so povzročili prekršek in nimajo premoženja, ne plačajo kazni, saj ni mogoče izterjati globe iz denarne socialne pomoči. Namen sprememb zakona o trgu dela je spodbujanje interesa za vključevanje v delo tistih, ki imajo status brezposelnih, sprememba zakona o voznikih pa bi po novem določala, da lahko vozniški izpit opravljajo le tisti, ki imajo opravljen vsaj sedmi razred osnovne šole. Na splošno želijo župani s spremembami spodbuditi integracijo romskih otrok in vključevanje v izobraževalni sistem. Bojan Kekec, član Državnega sveta Republike Slovenije, doma iz Novega mesta, pa je v nedavnem intervjuju izpostavil pomembnost zakonskih sprememb, ki pa niso po volji določenim levim strankam, saj se problematika po njegovem mnenju še poglablja, ker vse manj Romov hodi v osnovne šole, medtem ko je kriminala vse več. »Situacija postaja zares nevzdržna«, je dodal.
Celoten članek si lahko preberite v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
