9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

V tiskani izdaji Demokracije preberite: Neustavljiv pohod resnice o bridki usodi primorskih domoljubov pod komunizmom

Piše: Milan Gregorič, ekonomist, kulturnik in publicist

Zakrknjen molk slovenske levice o revolucionarnem nasilju in zločinih, storjenih nad primorskimi domoljubi, se nadaljuje. Kljub eksploziji neizpodbitnih dokazov o revolucionarnem nasilju nad primorskimi domoljubi pod komunizmom zasledimo poskuse prikrivanja te bridke usode še po 30 letih tranzicije.

Tako Milan Kučan npr. pred leti v Kobaridu na slovesnosti v čast Kobariške republike (2018) ni niti z besedico omenil nasilja in zločinov, storjenih nad primorskimi domoljubi. Prav tako ni niti besede o tem nasilju v knjigi avtorja Tomaža Vuka z naslovom Pojmovanje organizacije TIGR pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej (2017), ki ji je bil mentor prof. dr. Jernej Pikalo. Tudi na nedavni slavnostni akademiji v Novi Gorici ob 95. obletnici ustanovitve Tigra slavnostni govornik Gorazd Humar ni zinil niti besedice o tragični usodi mnogih primorskih domoljubov pod komunizmom − ob očitnem zadovoljstvu številne zbrane levičarske elite, ki se je s Kučanom na čelu v prvih vrstah gnetla in nastavljala reflektorjem in kameram. V nedeljo, 25. 6. 2023, je bilo v Vipavskem Križu odkritje plošče v spomin na čedermace, a sta slavnostna govornika Gorazd Humar in dr. Savin Jogan npr. pozabila povedati, da so komunisti med vojno in po njej zahrbtno pomorili najmanj 19 čedermacev, 20 pa so jih stlačili v zapore in gulage, kjer so skupaj prebili 82 let. Tega niso z njimi počeli niti fašisti. Tudi Matjaž Nemec na odprtju razstave o Tigru v Bruslju (2024) ni zinil niti besede o bridki usodi tigrovcev med vojno in po njej, kot sta to znova zamolčala ob svojem slavnostnem nagovoru ob spomeniku tigrovcem na Mali gori nad Ribnico 11. 5. 2024 Gorazd Humar in Matjaž Nemec. In tako naprej brez konca.

Nekaj najbolj znanih primerov nasilja in zločinov, storjenih nad primorskimi domoljubi

Iz knjige Tatjane Rejec Partija in tigrovci (Slovenska matica, Ljubljana 2006) npr. lahko izvemo o zahrbtnih likvidacijah treh vodilnih tigrovcev, in sicer Ferda Kravanje, dr. Maksa Rejca in Antona Majnika, ter o dolgoletnem mrcvarjenju Alberta Rejca, soustanovitelja Tigra ter njegovega političnega in organizacijskega vodje, z neprestanimi zasliševanji in vlačenjem po zaporih. Prav tako lahko izvemo iz knjige o množičnih zasliševanjih tigrovcev, prisilnih upokojevanjih in vohljanju Udbe za njimi tudi prek družinskih članov. Znane so povojne ugrabitve in likvidacije tigrovca Franca Pelicona leta 1949 (Svobodna misel, 14. 9. 2007), primorskih domoljubov −  liberalca Andreja Uršiča leta 1947 in za njim še Ferda Kalina (Slovenec, 24. 4. 1995) ter vodilnega tigrovca Zorka Ščuke leta 1945 (Delo, 8.8. 2015). Prav tako je bil razgaljen surov medvojni umor (1944) velikega domoljuba, književnika in politika, krščanskega socialca dr. Stanka Vuka, njegove žene Danice Tomažič in njunega znanca dr. Draga Zajca v ulici Rossetti v Trstu (Martin Brecelj, Anatomija nekega zločina, Mladika, Trst 1016). 

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine