Piše: Anamarija Novak
»Spremljamo ignorantsko politično kulturo.« Tako se je glede izrazito problematičnega vladnega odnosa do državnega zbora izrazil politični strateg dr. Sebastjan Jeretič. NSi pa je o »eroziji« slovenske parlamentarne demokracije s pismom obvestila Evropski parlament.
V državi, kjer ima po 3. členu Ustave RS oblast ljudstvo, vlada odgovarja državnemu zboru. Pa je res tako? »Tukaj smo na robu ustavne krize! V Sloveniji imamo parlamentarno demokracijo, v kateri je vlada odgovorna državnemu zboru. Vladni predstavniki se ne udeležujejo zasedanj parlamentarnih odborov, ko ti zahtevajo njihovo navzočnost. Pri tem gre za popolno ignoriranje slovenskega parlamenta in s tem tudi ignoriranje ustavnega reda. To po eni strani izhaja iz katastrofalne politične kulture, po drugi pa iz popolnega amaterstva tako predstavnikov vlade kot predsednice državnega zbora, ki si poslovnik razlaga zelo po svoje in amatersko. Preprosto nima politične kilometrine, da bi razumela, kako delujejo politični procesi,« zaskrbljeno ugotavlja dr. Jeretič in dodaja: »Eno je, da se vladajoči ne zmenijo za medije in javnost, drugo je, da se ne zmenijo za institucije, kot so računsko sodišče in KPK, najhuje od vsega pa je, da se ne zmenijo za parlament. To je zelo, zelo velik problem.«
Zapleti že vse od začetka tega sklica
Zaradi ostrih kritik iz opozicijskih SDS in NSi, da onemogočajo opozicijski nadzor vlade in preiskavo poslov premiera Roberta Goloba (Gibanje Svoboda), ki jo je zahteval državni svet, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) na začetku prve redne seje parlamenta po počitnicah odredila dveurni odmor. Zapleti so se na omenjeni seji začeli s protesti iz NSi, ker zjutraj na sejo komisije za nadzor javnih financ (KNJF) o 13.000 računalnikih že spet ni bilo vladnih poslancev in takrat še ministrice Emilije Stojmenove Duh, ki pa je v tistem času celo bila v stavbi državnega zbora. Komisija je razpravo brez vladnih poslancev in ministrice vendarle opravila in na koncu soglasno s štirimi glasovi za in nič proti pozvala Stojmenovo Duh k odstopu, premiera pa, naj jo odstavi, če ne bo šla sama. Vsi štirje poslanci, ki so glasovali za, so bili iz NSi, v komisiji pa imajo po enega člana le še Gibanje Svoboda, SD in Levica, a teh na sejo ni bilo. Že večkrat. Z ministrstva za digitalno preobrazbo in vladnih strank so že med sejo ugovarjali, da sta seja in glasovanje neveljavna, ker je prišlo premalo poslancev. Od sedmih so bili na seji štirje. Po rezultatu in pravilih zadnjega desetletja bi to komisijo moral voditi poslanec iz vrst SDS, v njej pa bi večino morala imeti opozicija. A so vladajoči pred dvema letoma goljufali, vodenje komisije prepustili manjši NSi, ji določili tudi štiri člane, sebi pa tri, hkrati pa zdaj trdijo, da to ni dovolj za sklepčnost, češ da bi za to morali tja priti še poslanci SDS, ti pa se so sodelovanju v takšni komisiji že na začetku mandata odpovedali.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
