Piše: Vida Kocjan
Z zelo delovno in prizadevno Mojco Škrinjar, ki je bila sredi aprila na kongresu izvoljena za podpredsednico Evropske seniorske organizacije v okviru EPP, smo se se pogovarjali o njenem delu in pričakovanjih pa tudi o delu slovenske vladajoče koalicije.
Spoštovana gospa Škrinjar. V začetku aprila ste bili na kongresu ESU, Evropske seniorske organizacije Evropske ljudske stranke (EPP), v belgijskem Leuvnu izvoljeni za podpredsednico seniorske organizacije. Kaj vam osebno pomeni ta izvolitev?
Izvolitev za podpredsednico ESU in zlasti visok odstotek dobljenih glasov na volitvah je priznanje moji osebni predstavitvi, ki je bila očitno zelo uspešna, saj sem novinka v družbi, ki se pozna in sodeluje že kar nekaj časa. Vendar sem prepričana, da je v osnovi k temu pripomogel visok ugled, ki ga uživa moja stranka SDS. Hkrati me veseli, da so k temu odstotku pripomogle tudi stranke iz Slovenije, ki so vključene v EPP in njeno seniorsko organizacijo.
Za kaj si boste osebno prizadevali na ravni EPP in posledično tudi v Sloveniji?
Najprej, zastopala bom seniorje in seniorke vseh treh strank iz Slovenije, vključenih v EPP, seniorsko sekcijo ESU. Zato si bom v prvi vrsti prizadevala za uveljavljanje vseh vrednot, ki nas družijo: državnosti in narodne zavesti, domoljubja, slovenskega jezika, svobode govora, demokracije, prostotržne ekonomije. To pa so tudi vrednote EPP. In kot sem lahko opazila na srečanjih ESU, so jim seniorji še posebej naklonjeni, saj so generacija, ki je ustvarila tako veliko Evropsko unijo.
Zdi se mi, da je v zadnjem času EPP zavila precej v levo, popustila t. i. prebujenskemu sindromu. Zato imamo danes obsežne proteste kmetov, ki jim hočejo omejiti delo in eksistenco z nesmiselnimi okoljskimi predpisi in zahtevami. EU je vodilna na svetu pri varovanju okolja, hkrati pa med manjšimi, ki pripomorejo k onesnaževanju. Pri samoomejevanju pa se dela strašanska škoda. Poglejte, kakšen harakiri si je zadala Nemčija z zaprtjem jedrskih elektrarn. Pri tem pa v oceanih plava na tone odvržene plastike, ki je nihče ne pobere in ki po dolgotrajnem razpadanju preide v vodo, zrak, ribe, ki jih potem jemo, to je strašno! S tem se ukvarjajmo, ne z levim biznisom, ki nas sili, da nehamo uporabljati plin, ki sicer ni največji onesnaževalec okolja, ter nas peha v samo en vir energije, sončne elektrarne. Država mora imeti več virov energije in več virov hrane, le tako bo lahko ohranila samostojnost in suverenost. Prizadevala si bom, da se bo zavedanje o tem širilo. Varovanje našega planeta torej ob razumnih ukrepih, ki koristijo ljudem in naravi, ne le globalnemu kapitalu z željo po hitrih, a žal kratkotrajnih in mnogokrat škodljivih učinkih.
Naslednja stvar je demografija. Prepričana sem, da bi spodbujanje trga za graditev stanovanj za mlade, ki bi jih v resnici lahko odkupili po sprejemljivi ceni, in prilagoditev delovne zakonodaje za starše majhnih otrok ter ustvarjanje majhnih, samozadostnih in po državi razpršenih naselij ob hkratni decentralizaciji upravljanja države, spodbudilo mlade k ustvarjanju večjih družin. Te ideje bom vsekakor poskušala uveljavljati med evropskimi seniorji. Če komu, mora biti seniorjem v interesu, da se rod nadaljuje, da mladi prevzamejo delo starejših.
Migracije so vedno bile in bodo. Toda migracije prinašajo tudi ljudi z drugačnimi običaji in kulturo. Tega mora biti samo toliko, da avtohtone kulture ne zasenči. Migranti so bili nekoč tudi Slovenci, ki so v komunističnem pomanjkanju iskali kruh drugje, mnogi v Nemčiji. Zato migrantov kar na počez ne smemo obsojati. Nikakor pa ne smemo dopustiti divjih migracij, nezakonitih migrantov, katerih pohod je po mojem prepričanju načrtovan za uničenje Evrope. Temu se bom upirala do zadnjega diha in to vedno znova izpostavljala na srečanjih ESU. Migranti, ki pridejo v državo, morajo delati in se naučiti jezika, upoštevati kulturo države. Kot pravi angleški pregovor: »When in Rome, do as the Romans do.« To ne pomeni, da se nekdo odreče svojemu jeziku in kulturi, pomeni le, kako se moraš vesti v javnosti. In seveda upoštevati zakonodajo.
Tu so še temeljne stvari – dostopnost zdravstvene in dolgotrajne oskrbe. Mislim, da bi morala EU spodbujati države, da to uredijo nemudoma. Da ne govorim o zahtevi po oblikovanju pokojninske reforme, ki bi prinesla stabilno financiranje dostojnih pokojnin ob vzdržni obdavčitvi plač.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
