Piše: Vida Kocjan
Bojan Ivanc je na Gospodarski zbornici vodja analitske skupine od novembra 2013. Skrbi za makroekonomske napovedi in sisteme finančnih računov gospodarskih družb. Vključuje se v pomembnejše iniciative zbornice, kjer je potrebna analitska podpora, in so povezane z ukrepi ter vplivom na gospodarstvo. Pogovarjali smo se o zdajšnjem stanju slovenskega gospodarstva, izzivih, konkurenčnosti, reformah, davkih, črpanju evropskih sredstev in pokojninski zakonodaji.
Kako bi ocenili zdajšnje stanje slovenskega gospodarstva? Katere panoge rastejo in katere se soočajo s težavami?
Indikatorji povpraševanja po izdelkih se povečujejo zadnje tri mesece, kar nekoliko krepi obete. Rast zaposlenosti se je ustavila, in to predvsem zaradi velikega odliva v upokojitev v decembru 2024 in tudi prekinitve večjega števila pogodb za določen čas. Slovenski delodajalci so previdnejši pri zaposlovanju in pomanjkanje zaposlenih je manjši izziv kot pred letom.
Krepijo se storitvene dejavnosti, s težavami se sooča del proizvodnje z nizko produktivnostjo, kjer visoki stroški dela silijo podjetja k selitvi dela proizvodnje v tujino.
Pričakujem krepitev gradbenega sektorja po sicer slabem letu 2024, ko so realna gradbena dela upadla za 9 odstotkov.
Kakšna je vaša napoved za gospodarsko rast v letošnjem letu?
Ni pomembno drugačna od jesenske. Pričakujem 2,5-odstotno rast, kar je nižje od dolgoletnega povprečja (2,9 odstotka), vendar višje kot lani (1,6 odstotka). Rast zasebne potrošnje bo ključna pri rasti, vendar pričakujem tudi rast izvoza, investicij in državne potrošnje.
V gospodarstvu se pojavljajo pozivi k davčnim reformam. Kako podjetja ocenjujejo zdajšnjo davčno politiko?
Gospodarstvo plačuje višjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, prav tako pa se davčni primež pri plačah povečuje. Podjetja z nižjo produktivnostjo selijo delovna mesta v tujino, novih z visoko dodano vrednostjo pa ne moremo privabiti zaradi visoke obdavčitve nadpovprečnih plač. Na davčnem področju nam konkurira v regiji Hrvaška in nekaj multinacionalk je svoj regionalni center preneslo, s tem pa tudi formalno zaposlene. Ti sicer slovenski državljani zdaj ne plačujejo več prispevkov v slovenske blagajne, temveč v hrvaško, kar je škoda.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
