Piše: Petra Janša
»To je samo dodatna sol na rane svojcev,« je ob prenosu posmrtnih ostankov žrtev revolucionarnega nasilja iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico v državno kostnico v Škofji Loki opozoril zgodovinar dr. Mitja Ferenc.
Prenos posmrtnih ostankov 3.450 žrtev povojnih pobojev iz brezna Macesnova gorica pri Kočevskem rogu v kostnico v Škofjo Loko je naletel na ostre odzive in kritike predstavnikov civilne družbe, sorodnikov pobitih in strokovne javnosti. Kritike so usmerjene predvsem v samovoljno odločitev Golobove vlade, ki je brez soglasja sorodnikov in mimo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč opravila omenjeni prenos posmrtnih ostankov.
Posmrtni ostanki 3.450 umorjenih moških
Spomnimo. Arheologi so od aprila do septembra 2022 v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3.450 moških, ki so bili umorjeni od 2. do 10. junija 1945. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo mogoče. Bilo jih je vsaj 3.450 in verjetno ne več kot 3.500. Okoli polovica, več kot 1.750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot dvajset let, nobeden pa ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški. Med izkopom posmrtnih ostankov je bilo najdenih več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot 1.600 pa storilcem. Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico in raziskave med letoma 1990 in 2017, predvsem pa 2019 in 2022 so potrdile, da je bila Jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Gre za prizorišče bratomora in z vsemi sredstvi varovani tabu titoizma, o čemer priča tudi dokumentarni film z naslovom »3.450 – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico« avtorja dr. Jožeta Dežmana.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
