Po statistiki in mnenju strokovnjakov naj bi bili Slovenci narod samomorilcev. Na to seveda ni nihče ponosen. Do denarja in podjetništva imajo Slovenci zelo negativen odnos in temu bi lahko rekli gospodarska samomorilnost. Kar je žalostno in narobe, je, da je večina Slovencev na tak negativen odnos do podjetništva in denarja ponosna.
Ljudje nagonsko želijo poskrbeti zase in za svoje bližnje in si želijo blaginje. In prav je tako. Vse svetovne religije in vse kulture na svetu podpirajo podjetnost in napore posameznika, da si s svojim delom ustvari blaginjo in živi kakovostno. Slovenci v tem smislu po eni strani niso nobena izjema, saj si želijo blaginje in dobrega življenja. Še več. Slovenci tudi visoko cenijo delo. Po drugi strani pa je v današnjem času v veliko stvareh Slovenija pravi narobe svet v malem. Trenutni odnos večine Slovencev do denarja in podjetništva gotovo je narobe svet.
V Sloveniji je normalno, da se podjetniki ne hvalijo s svojimi dosežki. Od njih se pričakuje, da se sramujejo, če zaslužijo nadpovprečno veliko denarja. Spoštovani so tisti podjetniki, ki se trudijo iz dneva v dan, a ne zaslužijo kaj dosti. Ko tujec pride v Slovenijo, se znajde v kulturnem šoku, ko dojame, kakšno moreče stanje imamo v odnosu do podjetništva. Toda preteči mora kar nekaj časa, da tujci to sploh dojamejo, ker gre v bistvu za težko doumljivo zadevo. Vsepovsod po svetu so namreč podjetniki visoko cenjeni in spoštovani. Kdor ustvarja veliko dobička in služi veliko denarja, žanje občudovanje. Ljudje se po njem zgledujejo in ga imajo za vzornika. A ne pri nas.
Ko trčita dve popolnoma različni kulturi
Zelo zgovoren in poučen primer, lahko bi mu rekli anekdota, se je zgodil lani, ko je v Slovenijo prišel na obisk Jordan Peterson. Gre za svetovno znanega kliničnega psihologa, ki ne pozna dlake na jeziku. Peterson pomaga ljudem, da postanejo podjetni, da postanejo uspešni. Sloviti klinični psiholog uči, da se mora človek spraviti v red, če hoče kaj doseči. Da mora prevzeti odgovornost za svoje življenje, za svoja dejanja in za svoj uspeh v življenju. In ker ljudem uspešno pomaga, je Peterson cenjen in poslovno uspešen.
A ko je Peterson prišel v Slovenijo, ga je levičarska novinarka Televizije Slovenija v svojem prispevku najprej izzvala, da je pridigar in superzvezda ter mu kasneje očitala, da je kapitalist. Verjetno je bila šokirana, ko je Peterson odgovoril, da definitivno je kapitalist, in brez kančka sramu potrdil, da pripada najbogatejšemu enemu odstotku prebivalstva na svetu. V intervjuju je šlo za tipičen kratek stik med dvema kulturama: kulturo podjetništva, ki je v svetu normalna, in kulturo antipodjetništva, ki je normalna v Sloveniji.
Peterson je seveda ponosen na to, da je uspešen, in ni vedel, da bi se moral v Sloveniji svoje uspešnosti sramovati, kot je bržkone spontano pričakovala slovenska novinarka.
Radikalna levica v Sloveniji je strup za podjetništvo
Slovenski odklonilni odnos do podjetništva se je na domači politični sceni manifestiral v Levici. Politični ukrepi, ki jih zagovarja ta politična stranka, so odkrito sovražni do podjetništva in podjetnikov. Najvidnejši predstavniki Levice tega odnosa niti ne skrivajo. Nasprotno. Nanj so ponosni. Podjetniki so v njihovih očeh koristolovci in izkoriščevalci, ki jih je treba kar najbolj omejiti in onemogočiti. Čim bolj obdavčiti, da se vzpostavi red in da podjetniki ne bodo preveč bogati. Saj tako je prav, ker Slovenci menda ne marajo tistih, ki bogatijo na tuj račun, mar ne?
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
