Piše: Vida Kocjan
Pripravljajo se na aktiviranje praznih stanovanj in prihodnje davke, pripravili so politično motiviran stanovanjski program, ki ne zavezuje zakonsko, ne določa obveznih ciljev po letih in ne uvaja avtomatičnih finančnih mehanizmov. Uveljavljajo najeme, na mlade in pomoč pri lastniških stanovanjih so »pozabili«.
Tranzicijska levica z novo stanovanjsko strategijo načrtuje aktiviranje oziroma odvzem praznih ali manj zasedenih stanovanj in stanovanjskih hiš, podobno kot so to komunisti počeli z nacionalizacijo po drugi svetovni vojni. Hkrati imajo vse pripravljeno za vzpostavitev in uvedbo davka na nepremičnine, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2027. Pogoj za vse to pa je »njihova zmaga« na prihajajočih volitvah.
V javno obravnavo poslali predlog nacionalnega stanovanjskega programa
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, levičarski aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec, je 23. decembra v enomesečno javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025−2035. Primarni cilj naj bi bil zagotoviti več dostopnih javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo dokumenta na svoji spletni strani ni objavilo, na spletni strani e-demokracija je bil objavljen pozneje. Vmes so bili božično-novoletni prazniki, kar je dovolj razlogov za dvom o dobronamernosti oziroma resnosti levičarske politike na področju stanovanjske zakonodaje. In res, dejstva to potrjujejo. Za enomesečno javno razpravo bo tako zmanjkovalo časa. Tega so v iztekajočem se štiriletnem mandatu imeli v tranzicijski levici dovolj, tako pomemben dokument pa so napisali na hitro in v kratkem času ter ga še delno prikrili.
Kaj prinaša predlog nacionalnega stanovanjskega programa?
Cilj programa tranzicijske levice, saj gre v bistvu za to, je poleg povečanja števila javnih najemnih stanovanj še ureditev stanovanjskega trga, aktiviranje obstoječih enot in obnova stavbnega fonda. Po dostopnih podatkih si tranzicijska levica prizadeva v desetih letih zagotoviti okoli 16 tisoč javnih najemnih stanovanj, 3.000 dostopnih stanovanj različnih oblik in dodatnih 1000 prek prenovljene javne službe. V prihodnjih desetih letih (do leta 2035) naj bi bilo to približno 20 tisoč novih dostopnih stanovanj ali povprečno po dva tisoč letno.
Kako nameravajo to storiti?
Pri tem pa se odločilno zapleta. Med t. i. glavnimi stebri in ukrepi je navedeno tudi aktivir obstoječih praznih stanovanjskih enot.
Glede financiranja pa je navedeno, da je vlada že zagotovila podlago za milijardo evrov v desetih letih, to je 100 milijonov evrov letno, večino iz državnega proračuna, ki se polni z davki. Za leto 2026 so napovedali 71 milijonov evrov prek Stanovanjskega sklada RS, približno 65 milijonov evrov domnevno ugodnih posojil prek državne banke SID in 42 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Skupno je to 182 milijonov evrov, kar se ne ujema z napovedanimi o sto milijonih evrov letno.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
