Piše: Andrej Sekulović
Množične migracije se še vedno stopnjujejo in povzročajo trenja v številnih državah Zahodne Evrope, ki so odprle svoja vrata tretjemu svetu. Med njimi je tudi Nizozemska, kjer predstavljajo migracije eno osrednjih vprašanj aktualne politike.
Nizozemska se sooča z naraščajočim številom prosilcev za azil, pomanjkanjem nastanitev za tujce in predvsem z nezadovoljstvom prebivalstva zaradi stanovanjske krize in pritiskov na socialne službe. Zaradi nestrinjanja glede migracijske politike pri vprašanju združevanja družin je leta 2023 padla vlada Marka Rutteja, potem ko se koalicija ni mogla uskladiti glede tega vprašanja. Letos junija pa se je zgodba ponovila, ko je padla vlada Dicka Schoofa, potem ko je iz koalicije izstopila Stranka za svobodo Geerta Wildersa, konservativca, ki je znan po svojih strogih stališčih do migracij. Tudi tokrat je bil razlog za razpad vlade v migracijski politiki; saj je Wilders izstopil, ker drugi niso hoteli podpreti njegovih konkretnih predlogov za rešitev migracijskega problema. Prav tako je letos septembra zaradi vse bolj nevzdržnega stanja potekal protest proti migracijam, ki pa se je sprevrgel v nasilje.
»Vstanimo za Nizozemsko!«
20. septembra so v Haagu organizirali velik protestni shod na trgu Spinoza, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi. Protest je potekal pod geslom »Vstanite za Nizozemsko«, organiziralo pa ga je več desnih aktivistov in vplivnikov, med njimi vse bolj znana vplivnica Els Noort, znana tudi kot »Els Rechts«. Protesti so sprva potekali mirno, slišati je bilo vzklike in videti napise proti množičnim migracijam, islamizaciji in »izdajalskim elitam«. Udeleženci so mahali z nizozemskimi zastavami in nosili transparente z napisi, kot je »Ustavimo azilni kaos«, »Nizozemska je polna« in »Nič več azilnih domov«. Čez nekaj časa pa naj bi se pojavile bolj »militantne«, v črno oblečene skupine protestnikov, za katere nekateri celo trdijo, da so bili morda provokatorji ali pripadniki gibanja Antifa, ki so nalašč prišli uničit miren shod. Vsekakor pa naj bi te skupine, ki so se pojavile kasneje, po poročanju medijev začele metati kamenje in steklenice na policiste. Nasilje se je hitro stopnjevalo. Policija se je odzvala s solzivcem in z vodnimi topovi, mestne oblasti pa so razglasile izredne varnostne ukrepe. Skupina protestnikov je napadla tudi lokalno pisarno promigrantske liberalne stranke D66, ki podpira politiko odprtih meja. Protestniki so razbili okna in razgrajali v prostorih liberalcev, prav tako pa je bilo v času izgredov zažgano policijsko vozilo. Na koncu je bilo poškodovanih več protestnikov in dva policista, aretiranih pa je bilo 30 ljudi.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
