»Slovenija je moja druga domovina, seveda bom takoj privolila v intervju za vaš medij,« je na prošnjo tednika Demokracija z nasmehom in zadovoljstvom odgovorila kandidatka za predsednico Makedonije, gospa Gordana Siljanovska Davkova.
Zadnjih nekaj let je bila Makedonija pod stalnimi pretresi, ki so jih povzročili leta politične krize in škandali zaradi nezakonitega prisluškovanja in oddajanja nezakonito pridobljenih prisluhov. Proces se je končal s »Prespanskim sporazumom«, s katerim je država spremenila svoje ustavno ime v Republika Severna Makedonija.
Od samega začetka je tem pobudam nasprotovala univerzitetna profesorica iz Skopja Gordana Siljanovska Davkova. Siljanovska spada med najvplivnejše profesorje političnega sistema in ustavnega prava na Balkanu. Sedaj se je odločila, da kandidira za predsednico države, da bi lahko ustavila in spremenila pot države, ki gre samo navzdol. Podprla jo je največja opozicijska stranka, desničarska VMRO-DPMNE, pa tudi nekaj deset neodvisnih intelektualcev, ki so se vključili v njeno kampanjo.
Javnomnenjske ankete kažejo na prednost Siljanovske pred njenim protikandidatom Stevom Pendarovskim iz vladajoče Socialdemokratske stranke, in če se bodo zadeve odvijale še naprej v tej smeri, obstaja velika verjetnost, da bo Makedonija dobila prvo predsednico republike.
Gordana Siljanovska je svojo znanstveno kariero gradila v Sloveniji, in kot zagotavlja, je precej povezana s slovenskim narodom, saj ima tu prijatelje. Vendar je bil to samo eden od razlogov za pogovor z njo o njeni predsedniški kampanji in še o marsičem drugem.
Kako ste se kot univerzitetna profesorica, ki predava ustavno pravo in politični sistem, pri 63 letih odločili, da se spustite v tekmo za predsednico v Makedoniji? Kaj je vaš glavni motiv?
Ne vem, zakaj ste navedli mojo starost kot nekaj, kar bi me definiralo, vendar bi vas rada spomnila, da ima predsednik najmočnejše države na svetu in slovenski zet 72 let. Tudi Platon je dejal, da se morajo s politiko ukvarjati odrasli. In naj vam odgovorim v tem slogu: v svojem življenju sem se trudila vplivati na demokratične tokove v Makedoniji na najrazličnejše načine, predvsem skozi izobraževalno in znanstveno dejavnost pa tudi z javnim angažiranjem. Sedaj vidim ne samo državo, temveč tudi mlado generacijo, na kateri je prihodnost, na križišču: namesto obljubljenih reform smo doživeli vrednotno, moralno, politično in ekonomsko regresijo.
Temeljne vrednote ustavnega reda so popolnoma razveljavljene, prespanski proces (gre za spremembo imena Republika Makedonija v »Republika Severna Makedonija«, op. prev.), način, kako je bil proces voden in kako se sedaj uveljavlja, pa je pripeljal do ogromnega notranjega konfliktnega potenciala. Demokracija je na nizki ravni, službe se še vedno niso reformirale, delujejo in so pod vplivom mentalitete Udbe. Medtem ko se vsakodnevno pojavljajo migranti na naših mejah, naša mladina razmišlja, da bi popolnoma dvignila roke od države. Migranti se morajo vrniti, naši mladi pa ostati!
Generalno bi se morali vsi skupaj lotiti vsesplošne rekonstrukcije. Če imate ustavno ureditev razbito, potem je ustavni odvetnik nekdo, ki bo morda moral znova postaviti temelje. Jaz sem jih kot strokovnjakinja, ki je doktorirala v Sloveniji, vznemirila, ker sem zavezana točno tem evropskim vrednotam, vladavini prava in pravici za Makedonijo!
Vaši študenti vas ideološko opisujejo kot »levo liberalko«, vi pa ste zmagali na konvenciji desnosredinske VMRO-DPMNE in ste postali njihova kandidatka za predsednico. Kdo je naredil ideološki kompromis, vi ali VMRO-DPMNE?
Moji študentje me, iskreno rečeno, opisujejo kot najbolj popularno profesorico na pravni fakulteti. Jaz se do njih obnašam kot do enakih, s spoštovanjem, poskušam jih izobraziti in ne ideologizirati. Res sem bila dve leti formalna članica Liberalne stranke in ministrica brez listnice v vladi med letoma 1992 in 1994.
Samo sebe dojemam kot kombinacijo emancipirane ženske s tradicionalnimi družinskimi vrednostmi. Stanje, v katerem je Makedonija, potrebuje enotnost vseh opozicijskih sil, ne pa ideološko-politične delitve. Kot nekdo, ki je bil kritik vsake oblasti, tudi oblasti Gruevskega, lahko sklenem, da je največja opozicijska stranka prezrla pomen trenutka, pomen nacionalnega interesa. Te volitve niso normalne, običajne, ker se dogajajo v času najhujšega teptanja demokratičnih vrednot zaradi nacionalnega inženiringa.
Kot intelektualka in profesorica ste zavzeli izjemno trdno stališče o spremembi ustavnega imena Republike Makedonije, vsi v državi pa dobro vedo, da je bilo ime spremenjeno predvsem zato, da se odpravijo zavore pri integraciji v EU in Nato. Ali to pomeni, da zastopate politiko proti EU in proti Natu?
To tezo je uporabljala oblast v preteklem obdobju za vse, ki so poskušali opozarjati in se upreti z znanstvenimi argumenti. Sama sem svojo znanstveno kariero gradila v pretežno zahodnih krogih, dva mandata sem bila članica Beneške komisije, sem članica v številnih strokovnih telesih ZN, Sveta Evrope, sem strokovnjakinja OVSE za volitve itd.
S prezirom zavračam strategijo vlade, ki ne želi slišati glasov znanstvenikov, javnih intelektualcev pa tudi ne državljanov, izraženih na referendumu 30. septembra, ki ni bil izveden samo v nasprotju s Kodeksom dobrih referendumskih praks Beneške komisije, temveč tudi v nasprotju z ustavo. V Nato bomo vstopili, vendar je to lažji del naloge, ker je odvisno od geopolitičnih okoliščin. Glede na kršitev vseh kopenhagenskih meril v zadnjih dveh letih pa je EU za zdaj oddaljen cilj.
Zato Makedonija na prihodnjem vrhu ne bo dobila povabila za začetek pogajanj. S porazom te vlade se bomo osredotočili na reforme, potrebne za članstvo v EU, s podporo naših partnerjev iz regije, kot je Slovenija.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Ljupčo Zlatev
