Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Člani ustavne komisije DZ so z 11 glasovi za in petimi proti prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Ustavne spremembe, ki bodo utrdile hegemonijo pravosodja, podpira tudi Nova Slovenija – krščanski demokrati. Strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona.
Predlog ustavnih sprememb, ki so ga septembra lani v parlamentarni postopek vložile koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica, sicer predvideva tudi triletno preizkusno dobo, trajni mandat bi tako sodniki nastopili šele po preteku tega časa. Podporo levici pri spremembah ustave pa so napovedali tudi v NSi, kjer perfidno podpirajo Golobovo koalicijo v zameno za nekatere kadrovske in poslovne ugodnosti ožjega dela vodstva te stranke.
Na današnji seji ustavne komisije je “strokovna skupina”, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, članom komisije predlagala začetek postopka ustavnih sprememb. Kot je v imenu strokovne skupine pojasnil Zalar, predlagan prenos imenovanja sodnikov iz DZ v roke predsednika republike predstavlja bistveno izboljšavo z vidika varovanja neodvisnosti sodnikov in tako prinaša odmik od političnih premislekov, saj bo predsednik republike vezan na predlog Sodnega sveta, zavrnil pa bi ga lahko zgolj v primeru, da kandidat ne bi izpolnjeval formalnih pogojev.
Član izvršilnega odbora NSi Janez Pogorelec je del strokovne komisije, ki predlaga ustavne spremembe.
Glede triletne preizkusne dobe pa je strokovna skupina ugotovila, da je cilj tega predloga sicer legitimen, ker naslavlja vprašanje strokovne usposobljenosti sodnikov, a prinaša vrsto tveganj. Trajni sodniški mandat je temeljno jamstvo sodniške neodvisnosti in nepristranskosti, vsaka časovna omejitev pa lahko to ogrozi, je pojasnil Zalar. Zato strokovna skupina predlaga prenovo obstoječega sistema vstopanja v sodniško službo, in sicer z uvedbo posebnega programa usposabljanja kandidatov, vezanega na preizkusno dobo, sodniški mandat pa bi nato kandidatom podelili šele po opravljenem specializiranem usposabljanju.
Kot problematično pa je strokovna skupina ocenila predlog ustavne spremembe, ki uvaja obvezno razrešitev sodnika, če ta krši ustavo ali zakon, saj iz obrazložitve predlaganih sprememb ni razvidno, v čem je razlog za uvedbo obligatorne razrešitve sodnika.
V SDS opozarjajo na nevarnosti predlaganih sprememb
Predlaganim ustavnim spremembam pa ostro nasprotujejo v SDS, ki tako ostaja edina resna opozicijska stranka. Po mnenju poslanca Branka Grimsa predlagane spremembe ne bodo pripeljale do bolj transparentnega in učinkovitega pravosodja, skladnega z načeli slovenske ustave, ampak le dodatno “utrdile stranpoti slovenskega pravosodja“. Poudaril je, da je tudi predsednik republike politik. “Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem seveda se izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu,” je prepričan Grims.
Njegov strankarski kolega Franc Breznik je ob tem spomnil še, da je DZ v zadnjih letih le v izjemnih primerih zavrnil imenovanje posameznih kandidatov, ki jih je predlagal Sodni svet. Jože Tanko (SDS) je ob tem dodal, da so predstavitve Sodnega sveta že v preteklosti šle veliko bolj v smeri kakovosti posameznih kandidatov, druge kriterije pa so zanemarile. Predlog ustavnih sprememb je sicer po Breznikovem mnenju zaskrbljujoč tudi, ker posega v nadzorno vlogo parlamenta in razmerja moči med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovi oceni tudi še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.
