Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija preberite, kdo je nekdanja tretjerazredna sodnica, ki je državni zbor spremenila v cirkus in reviji Demokracija, grozi s tožbo. Pod drobnogled smo vzeli najbogatejšega zemljana Elona Muska, ki se bori za svobodo govora in napoveduje, da bo razstavil ameriško globoko državo. Objavljamo intervjuje z Vinkom Vasletom, Petrom Jančičem in Zalo Klopčič. Z Demokracijo boste vedeli več, s to številko je Demokracija dočakala tudi grafično prenovo.
Urška Klakočar Zupančič je bila marca 2020 ob prihodu zadnje Janševe vlade praktično neznana oseba. Dobri dve leti kasneje pa je ena najvplivnejših političnih funkcionark, ki želi tožiti revijo Demokracija zaradi satirične naslovnice. Po »šokterapiji« z naslovnico 51. številke Demokracije iz lanskega decembra so se glave v Gibanju Svoboda sedaj že toliko ohladile, da večina ne razmišlja več o tožbah, ne kazenskih in ne civilnih. Po naših podatkih naj bi od te namere odstopili poslanki Lena Grgurevič in Tamara Vonta, verjetno tudi po posvetu z odvetniki, ki so opozorili, da niti v razmerah, ko so sodišča politično na strani tranzicijske levice, take tožbe ni mogoče dobiti že zaradi dejstva, da so bili številni vodilni politiki po svetu deležni bistveno hujših satiričnih napadov, pa sodišča v teh primerih nikoli niso ukrepala, tudi če so bile vložene tožbe. In kar je najpomembnejše, s tožbo bi dajali naši reviji dodatno publiciteto, kar pa ni v njihovem interesu.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Obletnica ustanovitve koalicije DEMOS
Prvi govorec je bil Alojz Peterle, ki je z občinstvom delil svoje vtise iz tistih dni ter jih primerjal z današnjim časom. »Nismo se zbrali zaradi nostalgije, ampak iz odgovornosti do tistega, kar se je zgodilo, pa tudi z odgovornostjo za tisto, kar bi se moralo v duhu slovenske pomladi še zgoditi,« je poudaril na začetku. Nadaljeval je, da po skoraj 35 letih demokracije in samostojnosti kot narod, družba in država doživljamo napet, negotov in celo nevaren čas. Prav zato je po njegovem mnenju toliko bolj pomembno, da pri soočanju z zdajšnjimi izzivi pokažemo zrelost tudi v odnosu do dveh političnih projektov, ki sta zaznamovala prejšnje stoletje naše zgodovine. To sta bila revolucionarni projekt partije in osamosvojitveni projekt Demosa. »Časovna distanca narekuje potrebo po vrednotenju pojava Demosa v narodnopolitičnem, državotvornem in pragmatičnem smislu,« je dejal Peterle.
Poklukarju se maje ministrski stolček
Poklukarja zelo bremeni sporno imenovanje generalnega direktorja policije Senada Jušića, pa tudi na splošno neurejenost razmer v posameznih delih policije. Zdaj ministra čaka interpelacija, povezana predvsem z njegovim delovanjem in pristopom k reševanju nekaterih ključnih varnostnih vprašanj, vključno z migracijami, reformami v policiji in obvladovanjem notranje varnosti. Zadnji očitki pa letijo na pregrešno drag nakup dveh policijskih helikopterjev (za 50 milijonov evrov). V interpelaciji Poklukarju očitajo tudi pomanjkanje učinkovitosti in transparentnosti pri odločanju. Poudarjajo, da pogosto sprejema pomembne odločitve brez zadostnega posvetovanja z relevantnimi strokovnjaki in brez jasno določenih ciljev. Poleg tega mu ni uspelo izpolniti obljub glede izboljšanja delovnih razmer policistov, ki se v času njegovega mandata soočajo z vedno večjimi pritiski pa tudi odhodi iz policijskih vrst. Veliko očitkov je tudi zaradi nezakonitih migracij in drugih vprašanj, povezanih z varnostnimi politikami. Poznavalci opozarjajo tudi na pomanjkanje ustrezne strategije.
Intervjuja: Vinko Vasle in Peter Jančič
“Na mestu ministrice za kulturo imamo »čebinsko boljševistko«, ki se je izgubila v času in prostoru,” je v intervjuju za Demokracijo dejal njen nekdanji kolumnist Vinko Vasle, sicer novinarska legenda. Kot pravi, Milanu Kučanu novih obrazov iz bazena neo-Udbe seveda še ni zmanjkalo. “Ampak večina državljanov mora enkrat spregledati in videti, da jim gre iz meseca v mesec slabše. No, saj zato je Golob opustil tisto znamenito košarico laži, kar so ljudje ob nakupih hitro ugotovili.”
Peter Jančič, urednik in novinar, pa je zelo kritičen do zakona o medijih. “V resnici sem bil presenečen, da se mnogi iz velikih medijev, ki so vendarle kolikor toliko pametni ljudje, niso odzvali, ker to, kar je predlagano, gre prek vseh meja zdravega razuma. Že v preteklosti se je sicer posegalo v svobodo tiska, ampak tako dramatično še ne. Lesjak opozarja na nekaj pomembnih točk. Medijski zakon po novem vlogo tožilcev in sodišč dodeljuje kar vladnim inšpektorjem, in to na področju besed,” je dejal v intervjuju za naš tednik.
Katastrofalen zakon o medijih
Pri zakonu o medijih pa gre za politično-ideološki projekt celotne vladne koalicije, poleg Goloba in Vrečkove tudi Matjaža Hana in s tem stranke Socialni demokrati (SD). Asta Vrečko je sicer razlagala, da gre za napreden in najboljši zakon v EU, Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV), pa je za Delo dejal, da gre za »zastarel, škodljiv in nepotreben« zakon. Bojan Požar dodaja, da koalicija v zakonu zelo natančno sledi skrbno izbranim političnim ciljem, »tako da že srhljivo meji na fašizem oz. putinizem«. Požar je cilje, poleg splošnega omejevanja svobode govora in zastavljenega popolnega vladnega nadzora nad slovensko medijsko sceno, strnil v osem glavnih točk. Ker je ta analiza ena točnejših in prodornejših, kar smo jih zasledili v preteklih dneh, v nadaljevanju na kratko povzemamo njene ugotovitve.
Vlada brutalno nad upokojence in invalide
Od skupno 533.292 prejemnikov pokojnin okoli 309 tisoč upokojencev ali 58 odstotkov vseh prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. Kar 51.889 upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Stiska je čedalje večja, koalicija je vsakemu upokojencu vzela 60 odstotkov ene mesečne pokojnine. Zadnji podatek Statističnega urada RS za tveganje revščine je za enočlansko gospodinjstvo 903 evre na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.354 evrov. Podatki o pokojninah pa kažejo, da je novembra 2024, kar so zadnje objavljeni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), nižjo pokojnino od 900 evrov prejelo 308.981 upokojencev (od skupno 533.292).
Milijarder v boj z globoko državo
Elon Musk se je rodil v Pretorii v Južnoafriški republiki, 28. junija 1971. Od dvanajstega leta se je ukvarjal z računalniškim programiranjem in kot sedemnajstletnik je odšel na šolanje najprej v Kanado, nato pa v ZDA. Ima dve diplomi − eno iz poslovnih ved, eno pa iz fizike. Leta 1995 je začel z doktorskim študijem, vendar ga je kmalu opustil, da bi se posvetil poslovni karieri. S sodelavci je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem računalniškega softvera, in podjetje PayPal, ki se je ukvarjalo s finančnimi storitvami prek omrežja. Musk je do leta 2002 z dobičkom prodal svoje deleže v teh podjetjih in se posvetil podjetništvu na področju visoke tehnologije in varstva okolja. Ustanovil je vesoljsko podjetje SpaceX, podjetje Tesla, ki izdeluje med drugom električna vozila, SolarCity, družbo za izkoriščanje sončne energije. Je soustanovitelj OpenAI, raziskovalnega podjetja na področju umetne inteligence, in Neuralinka, ki raziskuje nevrotehnologijo ter možnosti povezav med človekovimi možgani in računalnikom. Ustanovil tudi podjetje Boring za graditev infrastrukture in vrtanje predorov. Musk zatrjuje, da je eden glavnih ciljev, ki si jih je zadal v okviru svojih podjetij, kolonizacija Marsa, da bi tako preprečil izumrtje človeštva zaradi morebitne globalne naravne katastrofe.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne, ki so jih prispevali naši uredniki, novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Nina Žoher, Tanja Brkić, Jože Biščak, Aleksander Rant, Gašper Blažič, Miro Petek in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
