Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracíja pišemo o zmagi predstavnice tajkunske-privatizerske levice na predsedniških volitvah, Golobovem primitivnem političnem revanšizmu, nedeljskih lokalnih volitvah in številnih aferah, ki bremenijo razvpitega ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Objavljamo intervjuja s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem in raziskovalcem udbovskih arhivov Igorjem Omerzo ter številne zanimive kolumne in tribune, kjer avtorji analizirajo predsedniške volitve in pojasnjujejo zakaj bodo glasovali PROTI na referendumsko nedeljo. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Ljubljanski župan v šestnajstih letih županovanja ni rešil nobenega od večjih in pomembnejših problemov mesta. Hkrati je v več sodnih ali preiskovalnih postopkih, obravnave na sodiščih so praviloma na leto dni ali dlje, lanska decembrska hišna preiskava pri Jankovićevih pa do sodišča še sploh ni prišla. Jankovićev nahrbtnik je zelo težak, zdi pa se, da bo večina zadev sodno zastarala. Mesto Ljubljana po kar štirih mandatih iste županske ekipe ni do konca rešilo nobenega večjega in pomembnejšega problema mesta. Zoran Janković pa se znova podaja na volitve po peti mandat. Njegovih dosedanjih šestnajst let je spremljalo veliko obtožb, vložene so ovadbe, obtožnice, nekatere ovadbe pa še sploh niso prišle do sodišča.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Nova predsednica je predstavnica tajkunske levice
Drugi krog predsedniških volitev 2022 nam je prinesel prvo predsednico države v zgodovini Slovenije Natašo Pirc Musar, bogatašinjo z nahrbtnikom (spornega) tranzicijskega kapitala iz davčnih oaz. S tem je tajkunska levica dobila svojo predstavnico na čelu države, seveda z blagoslovom zadnjega partijskega šefa Milana Kučana. »Ljudje bi morali vedeti, da, ker je na volitvah glasovalo le 50 odstotkov ljudi, Musarjeva pa je prejela 53 odstotkov teh glasov, to pomeni, da jo je volilo le 26,5 odstotka volivcev. Zakaj je volilna udeležba tako nizka? Strah? Razočaranje? Žalostno za demokracijo!« Tako je nedeljski volilni izid komentiral naš stalni kolumnist, britanski publicist, finančnik in predsednik Društva slovensko-britanskega prijateljstva Keith Miles.
Golobov revanšizem dobiva vse več vetra v jadra
Ali se v naši državi res razrašča fašizem? Odgovor na to vprašanje je pozitiven, a s pripombo, da fašizem izvajajo tisti, ki ga projicirajo v druge. Po več kot dveletnem divjanju s parolami v slogu »smrt fašizmu« Golob s svojo vlado revanšistično napoveduje oster obračun s sovražnim govorom, a jasno je, da gre tu predvsem za avtokratski obračun z drugače mislečimi. Golobov »ne bomo dovolili« na večer prvega kroga predsedniških volitev se je v drugem krogu uresničil, saj zares »niso dovolili«. Pokazalo se je, da je glavni zmagovalec teh predsedniških volitev (znova) Milan Kučan, čeprav je tudi res, da je bil Kučan v odnosu do dosedanjega predsednika Boruta Pahorja že kar sovražno zadržan.
Zakaj je treba na referendumu glasovati PROTI
V nedeljo, 27. novembra, bomo volivci na referendumih odločali o usodi treh zakonov: o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Vsi, ki prisilno plačujemo prispevek RTV Slovenija, smo bili zadnja leta upravičeno zaskrbljeni zaradi plazečega se poneumljanja in ideološke uniformnosti, ki je prevladala v stavbi na Kolodvorski ulici 2. Šele pod desnosredinsko vlado je prišlo do delne svetovnonazorske uravnoteženosti nacionalne televizije. To mnenjsko širino želi Golobova vlada uničiti, zato je treba na referendumu o spremembah treh zakonov obkrožiti PROTI.
Intervjuja: Mag. Igor Omerza in France Cukjati
Z raziskovalcem udbovskih arhivov, s pisateljem in publicistom mag. Igorjem Omerzo smo govorili o njegovi novi knjigi, ki nosi naslov Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Omerza: »Se mi pa res želodec obrača, ko ideolog stranke Levica Miha Kordiš pred vesoljno Slovenijo izjavi, da mu je od predsednikov najbližji Tito. Ta despotniški hohštapler in množični morilec pač ne zasluži nobenega spoštovanja!« Pogovarjali smo se tudi s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem, ki je bralce Demokracije povabil na bližajočo se javno tribuno o treh referendumih in razložil, zakaj je treba glasovati PROTI vladnim zakonom. Komentiral pa je tudi to, kaj nam je prineslo Gibanje Svoboda, kakšna je vloga Inštituta 8. marec in Glasu ljudstva v volilnih in referendumskih kampanjah ter kaj je po njegovem mnenju vplivalo na nedavni izid predsedniških volitev.
Pred nami so lokalne volitve, ki so prav tako pomembne
Lokalne volitve, na katerih volimo župane in člane občinskega sveta, imamo vsaka štiri leta tretjo nedeljo v novembru. V občinah, kjer so ustanovljeni ožji deli, poleg tega volimo tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. Občinski svet lahko šteje od sedem do 45 članov, odvisno od velikosti občine. Kadar je članov občinskega sveta od sedem do enajst, se ti volijo po večinskem volilnem sistemu, kadar je članov občinskega sveta od dvanajst do 45, se ti volijo po proporcionalnem volilnem sistemu. Člani občinskega sveta, ki so predstavniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, so voljeni po večinskem volilnem sistemu.
Resolucija kot sredstvo pritiska na članice Evropske unije
Evropski parlament je sprejel novo resolucijo, katere edini namen je pritisk na članice Evropske unije. Želja globalističnih elit po utišanju kritikov multikulturne družbe in velike zamenjave evropskega staroselskega prebivalstva. Distopična družba postaja resničnost? Pretekli teden so poslanci evropskega parlamenta sprejeli resolucijo, s katero obsojajo institucionalni in strukturalni rasizem na naši celini. Resolucija slavi multikulturno družbo in izraža zaskrbljenost zaradi teorije velike zamenjave ter jo razglaša kot nasprotno temeljem EU. Resolucija je seveda kup nesmislov in je namenjena samo pritisku na posamezne članice, da še povečajo uvajanje multikulturnosti, hkrati pa vse hujšo cenzuro.
Ruske okupatorske sile zbežale v zavetje reke Dneper
Rusi so se umaknili iz Hersona, medtem ko se Ukrajinci pripravljajo na začetek osvobajanja Krima. Ruske čete so mesto Herson pustile v razvalinah, ki so opisane kot »humanitarna katastrofa«. Na mednarodnem političnem parketu pa smo priča ustvarjanju nove blokovske delitve. Uspehom ukrajinskih obrambnih sil na bojišču ni videti konca, medtem ko Rusi dokazujejo, da niso kos številčnejšemu nasprotniku, ki je sedaj po vojaški pomoči Zahoda tudi bolje in modernejše oborožen.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih pogledov, kolumn in tribun Metoda Berleca, Lee Kalc Furlanič, Vide Kocjan, Jožeta Biščaka, Edvarda Kadiča, Andreje Valič Zver, Stanislava Južniča, Janeza Juhanta, Tadeja Iana in Matevža Tomšiča.
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
