11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

V novi številki revije Demokracija: Sto dni škodljive Golobove vlade! Pojavljajo se novi kandidati za funkcijo predsednika republike! Od kje Alešu Musarju tolikšno premoženje? Slovo kraljice Elizabete! Ukrajinci pognali v beg ruskega agresorja! Intervjuja: dr. Anže Burger in Marko Rems

Piše: M. B.

V novi številki revije Demokracija pišemo o sto dneh Golobove levičarske vlade, ki s svojimi potezami vodi Slovenijo v napačno smer. Pišemo o tekmi za predsedniško funkcijo, ki dobiva nove pospeške, in spornih poslih moža predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar. Aleš Musar ima namreč več milijonov evrov vredno premoženje, ki še vedno ni v celoti pojasnjeno, prav tako ne njegov izvor. Objavljamo intervju z ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem, ki pravi, da se blížamo vrhuncu energetske draginje. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!

Vlada je po prvih 100 dneh vladanja prejšnji četrtek organizirala prav poseben dogodek, predstavo v prostorih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Moderator teatra Golobove vlade pa ni bil nihče drug kot Marcel Štefančič ml., ki je vodil osrednji del dogodka, to je pogovor z Robertom Golobom, Tanjo Fajon in Luko Mescem, predsedniki koalicijskih strank. Vse skupaj je zelo spominjalo na nekakšen Studio City. Manjkala je le Nika Kovač, predstavnica Inštituta 8. marec, ki je sicer četrti del zdajšnje vladne koalicije.

Predstava je bila pripravljena zelo po domače, moderator in predsedniki strank so se med seboj tikali. Marcel Štefančič je Goloba primerjal z Luko Dončićem, podobno kot smo to slišali že leta 2018 za Marjana Šarca. Slovenija naj bi torej imela veliko »dončićev«, v resnici pa je samo eden in edini. Vse drugo je sprenevedanje.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Predsedniške volitve: čas za »nove obraze« se izteka

Rok za vložitev kandidatur za predsedniške volitve se počasi izteka. 26. septembra je namreč zadnji dan za vložitev kandidatur, glede na to, da morajo mnogi za uspeh kandidature zbrati podpise, pa je to lahko nerodno. Zato bo končno število kandidatov verjetno precej nižje kot je bilo število sprva napovedanih. Zagotovo bodo predsedniške volitve v precejšnji meri vplivale tudi na parlamentarne stranke. Za zdaj je znano, da po odpovedi Marte Kos niti Gibanje Svoboda niti SD nimata svojega predsedniškega kandidata, čeprav se lahko to spremeni. Je pa svojega kandidata napovedala Levica, kar pa utegne nagajati Nataši Pirc Musar, Kučanovi izbranki.

Od kje Alešu Musarju tolikšno premoženje?

Natašo Pirc Musar, kandidatko za predsednico države, zelo bremenijo sporni posli njenega moža Aleša Musarja, njuno več milijonov evrov vredno premoženje pa še vedno ni v celoti pojasnjeno, prav tako ne njegov izvor. Glede na to, da sta pod skupno streho že od približno leta 2000, kakor je danes 54-letna Pirc Musarjeva pred časom razkrila za eno od revij (leta 2015 je dejala 15 let), pa je jasno, da sta pri tem obojestransko sodelovala. Ne gre torej samo za delovanje enega od njiju, kot zdaj poskuša javnosti predstaviti kandidatka, češ da ona s posli svojega moža nima nič skupnega.

Intervjuja: dr. Anže Božič in Marko Rems

O finančnih in gospodarskih vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Anžetom Burgerjem, ki je izredni profesor, bil je tudi ekonomski svetovalec v kabinetu finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Njegova področja raziskovanja so mednarodna menjava, tuje neposredne investicije, zunanje izvajanje dejavnosti, podjetništvo in javne finance. Doktoriral je leta 2009 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. O razvoju in izzivih občine Duplek pa smo se pogovarjali  s predsednikom občinskega odbora SDS in občinskim svetnikom Markom Remsom.

Slovensko kmetijstvo pred novimi izzivi

Statistika kaže, da število kmetijskih gospodarstev v naši državi upada. Tudi v prihodnje je pričakovati, da razmere v kmetijstvu ne bodo rožnate. Po svežnju zakonodaje s področja kmetijstva, ki jih je sprejela prejšnja vlada, je čas še za konkretne ukrepe; kmetom lahko veliko pomaga tudi digitalizacija. Po zadnjem popisu kmetijstva iz leta 2020 je bilo v Sloveniji 68.331 kmetijskih gospodarstev. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo med njimi največ takih, ki so uporabljala manj kot pet hektarjev kmetijskih zemljišč (60 odstotkov) in so skupno obdelovala petino vseh kmetijskih zemljišč.

Popoln nadzor, mokre sanje bruseljskih birokratov

Informacije, ki prihajajo iz Bruslja, so strašljive in skrb vzbujajoče. Bruseljska uradniška elita si prizadeva pridobiti široka pooblastila nad gospodarstvom v EU, ki bi ji omogočila, da podjetjem ukaže, kaj naj proizvajajo, koliko in komu naj to prodajo v času krize. Opredelitev krize bi bila torej v pristojnosti EU. »To ni nič drugega kot socialistična centralnoplanska ekonomija,« pravijo ekonomisti in menedžerji.

Borisa Johnsona je zamenjala Liz Truss

Ob uradnem odstopu Borisa Johnsona je nova premierka postala njegova zunanja ministrica Liz Truss. Trussova načrtuje regeneracijo britanskega gospodarstva in izboljšanje življenjskih razmer  svojih državljanov ter izreka neomajno podporo Ukrajini v njenem boju proti Putinovemu režimu. S svojim zadnjim uradnim dejanjem je pokojna kraljica Elizabeta II. »požegnala« novo britansko premierko Liz Truss in njeno administracijo. Trussova je v začetku prejšnjega tedna, potem ko je najprej prevzela vajeti konservativne stranke, dan kasneje je na položaju ministrskega predsednika zamenjala Borisa Johnsona

Življenje, posvečeno zvesti službi ljudstvu

V 97. letu starosti je umrla britanska kraljica Elizabeta II. Sedem desetletij zveste službe ljudstvu. Po objavi njene smrti so ulice britanskih mest preplavile množice žalovalcev. London se pripravlja na množični obisk pogrebnih slovesnosti. Novi monarh Karel III. je medtem že prevzel vladarske dolžnosti. Pretekli četrtek so državljani Združenega kraljestva doživeli pravcati šok, ko je umrla kraljica Elizabeta II. Glede na njena leta, v aprilu je dopolnila 96 let, njena smrt seveda ne bi smela biti posebno presenečenje.

Ukrajinci pognali v beg ruskega agresorja

V sedmem mesecu vojne so Ukrajinci začele izvajati nove uspešne protiofenzive na različnih točkah po državi. Z zahodno vojaško pomočjo so v Hersonu prisilili rusko vojsko v reorganizacijo, medtem ko so jih na vzhodu v Harkovski regiji nagnali v beg. Potem ko so pred slabimi sedmimi meseci ruske čete vkorakale v Ukrajino in začele zganjati teror nad šibkejšim in slabše oboroženim nasprotnikom, so po izredno hitrih premikih Putinovih sil mnogi pričakovali okupacijo Ukrajine in vzpostavitev proruske vlade. A ukrajinsko ljudstvo je dokazalo moč in pomen obrambe lastnega doma, naroda in kulture ter z »dedkovimi« puškami ustavilo ruski ubijalski stroj, ki je prodiral v notranjost države na več različnih frontah ter izkoriščal svojo vojaško superiornost.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih pogledov ter kolumn Metoda Berleca, Jožeta Biščaka, Mirana Černeca, Staneta Grande, Andreje Valič Zver, Mitja Steinbacherja, Keitha Milesa, Petra Marka Taseja in Matevža Tomšiča.

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine