3.2 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

V novi številki revije Demokracija: Skregani kulovci podpisali predvolilni sporazum! Vlada sprejela razvojna proračuna za prihodnji dve leti! Kako smo pred tridesetimi leti končno dobili svoj lastni denar! Intervjuji: dr. Kozma Ahačič, Romana Tomc in Herbert Kickl

Piše: M. B.

V novi številki revije Demokracija spominjamo, kako so se kulovci pred letom in pol na smrt sprli, zdaj pa na velíko prisegajo, da bodo po volitvah dobro sodelovali. Le kdo jim verjame? Pišemo, kaj prinašata proračuna za prihodnji dve leti in kako se je pred tridesetimi leti iztekel brionski moratorij. Pišemo tudi, kako smo prišli do svojega lastnega denarja. Objavljamo intervjuje z jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem, evropsko poslanko Romano Tomc in s predsednikom avstrijske svobodnjaške stranke Hêrbertom Kícklom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«

Predsedniki strank v KUL (LMŠ, SD, Levica in SAB), sicer sprti med seboj, katerih skupna točka je le politika sovraštva in izključevanja, so prejšnji teden na ploščadi pred parlamentom, na Trgu republike v Ljubljani, podpisali napovedani Sporazum o povolilnem sodelovanju. Že pred podpisom sporazuma je bilo iz izjav posameznih predstavnikov KUL mogoče sklepati, da sporazum ne bo prinesel posebnih novosti.

Po podpisu pa je mogoče pritrditi navedbam Vinka Gorenaka, nekdanjega dolgoletnega poslanca, nekdanjega ministra za notranje zadeve in zdajšnjega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, ki je o sporazumu zapisal, da »gre za skrajno levičarstvo, poskus natega volivcev, hinavščino, dvoličnost, lažnivost, neumnost, politično slepoto in še kaj«.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

 

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Vlada RS sprejela proračuna za prihodnji dve leti

Vlada je določila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 ter ju skupaj s spremnimi dokumenti že poslala v Državni zbor Republike Slovenije. Predloga sta osredotočena na postopno okrevanje in umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih.

 

Intervjuji: Kozma Ahačič, Romana Tomc in Herbert Kickl

Nova jezikovna situacija, ko se veliko dejavnosti seli na splet, terja prilagoditve in novi spletni SSKJ za mlade, Franček, je ena izmed njih. O njem in še marsičem, kar se trenutno dogaja s slovenskim jezikom, smo se pogovarjali s Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.

Napadi slovenske levice na aktualno slovenske vlado se nadaljujejo. Tudi s pomočjo blatenja v tujini. Tako prihodnji teden na preiskovalno misijo v Slovenijo prihaja skupina evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG). O obisku smo se pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc, članico Evropske ljudske stranke, ki ji pripada tudi SDS.

Intervju z vodjo avstrijske svobodnjaške stranke Herbertom Kicklom je nastal kot skupni projekt konservativnih medijev, ki sodelujejo v okviru Evropskega medijskega sodelovanja. Beseda je med drugim tekla o islamizaciji, migracijah, Pobudi treh morij in sodelovanju evropskih patriotskih strank in gibanj.

 

Janša: Slabe vlade izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve

SDS je minulo soboto nadaljevala z regionalnimi srečanji. Prvo srečanje je potekalo v Frankolovem v organizaciji Celjske regijske koordinacije, takoj za tem je sledilo srečanje v Šentilju pri Velenju v organizaciji Savinjsko-šaleške regijske koordinacije. Omenjenih srečanj so se udeležili tudi evropska poslanka Romana Tomc, minister Aleš Hojs, državna sekretarka Jelka Godec, državni sekretar Vinko Gorenak, predsednik SDM Dominik Štrakl, župani iz občin na območju Celja, predsedniki in člani izvršilnih odborov SDS.

 

Predstavljamo: Naši kraji: Vrhnika in Ormož

Občina Vrhnika: Kljub pestri sestavi občinskega sveta vrhniški župan Daniel Cukjati z ekipo uspešno uresničuje za občane in kraj pomembne načrte, ki so dolgo stali v občinskih predalih oziroma so njihovo mesto zavzeli projekti, bolj všečni posameznikom. Poleg gradnje zdravstvenega doma, prizidkov k šolam in južne obvoznice bodo v tem mandatu začeli graditi še nove športne stavbe, dislocirani

enoti doma za starejše občane in »kolesarko«, pripravili pa bodo tudi načrte za severno obvoznico in za ureditev območja Močilnik. Občina Ormož pa je v letu 2021 začela s številnimi investicijami, med drugim tudi z dvema večjima. S strani župana Danijela Vrbnjaka sta bili podpisani gradbeni pogodbi za nadgradnjo čistilne naprave v Ormožu v skupni vrednosti 3.326.360,39 evra (z DDV) in projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 4. sklop – ormoško v vrednosti 8.428.040,34 evra (z DDV).

 

Konec moratorija in lastni slovenski denar

V torek, 8. oktobra 1991, se je iztekel moratorij, sprejet z Brionsko deklaracijo, in s tem so v veljavo spet stopile odločitve slovenske skupščine iz 25. junija 1991. To je bil res fantastičen dan, ki je z zlatimi črkami zapisan v slovenski zgodovini, saj smo tega dne Slovenci dali v obtok svoj lastni denar. Že res, da so bili to le vrednostni boni – prehodna faza pri izdajanju denarja, ki je bila slabo zavarovana pred ponarejanjem, a vendar je bil to velik korak za slovenski narod in mlado slovensko državo.

 

Konferenca konservativcev leta 2022 bo v Budimpešti

Budimpešta bo spomladi prihodnje leto gostila prvo različico konference Konservativne politične akcije (CPAC) v Evropi. Odločitev o tem sta pred kratkim sporočila Miklós Szánthó, direktor Centra za temeljne pravice, in Dan Schneider, izvršni direktor Ameriške konservativne unije (ACU). Organizaciji sta ob tem podpisali tudi memorandum o sodelovanju. Korenine konference Konservativne politične akcije segajo v leto 1974. Takrat je Ameriška konservativna unija (ACU) prvič organizirala konferenco. Med prvimi govorniki je bil tudi Ronald Reagan, ki je nekaj let pozneje postal ameriški predsednik.

 

Stopnjevanje migrantske krize na Poljskem

Poljska se še vedno sooča z množičnimi nezakonitimi migracijami. Gre za hibridno vojno beloruskega režima, v kateri so migranti glavno sredstvo. Na zaplenjenih telefonih migrantov so poljske varnostne službe našle dokaze o terorizmu, pedofiliji in zoofiliji. Poljska, Latvija in Litva se soočajo z nezakonitimi migracijami, ki prihajajo iz Belorusije. Migranti iz Afganistana, Sirije, Irana, Iraka in drugih bližnjevzhodnih in tudi afriških držav prihajajo preko Belorusije v Poljsko. Pri tem jim pomagajo beloruske oblasti.

 

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

 

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

foto: Demokracija

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine