Piše: M. B
V novi številki revije Demokracija razkrivamo astronomsko plačo Roberta Goloba in se sprašujemo, ali je sploh plačal vse davke. Opozarjamo, da so v preteklih letih državno premoženje prodajale predvsem leve vlade, danes pa se na veliko sprenevedajo glede tega. Objavljamo anketo, ki kaže, da Janša in SDS vodita pred Golobom, medtem ko SD in kulovci izgubljajo podporo. Objavljamo intervjuje s politologom prof. dr. Mirom Hačkom, podjetno Dragico Sternad Pražnikar, projektantom Andrejem Kosijem ter psihiatrom in psihoterapevtom Miranom Možino. Z Demokracíjo na stotih straneh bóste védeli vèč!
Pri plači Roberta Goloba, nekdanjega predsednika uprave GEN-I, se odpira čedalje več vprašanj. Podatki iz poslovnega poročila GEN-I za leto 2020 kažejo, da je v tistem letu prejel 214.043 evrov neto. Bruto zneskov v poročilu niso navedeni, čeprav bi po zakonu morali biti in jih druge družbe tudi navajajo. Golob je v oddaji Tarča na Televiziji Slovenije zatrdil, da je kot predsednik uprave prejemal okoli 7.000 evrov neto plače, kamera se njegovi izplačilni listi ni približala, zato podatka ni bilo mogoče preveriti. Zato smo vse natančno raziskali.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Državno premoženje so prodajale leve vlade
Kulovci kričijo, da vlada pod vodstvom Janeza Janše razprodaja državno premoženje, podatki o njegovih prodajah pa kažejo, da v času zdajšnje vlade ni bilo prodanega nič. Podobno vladi pod Janševim vodstvom (prva in druga) nista prodali nobenega podjetja v državni lasti. Državno premoženje so v resnici prodajale leve vlade.
Janša in SDS v prednosti, Golob drugi, SD nazadovala
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi največ volivcev podporo namenilo stranki SDS, sledijo Gibanje Svoboda, SD, Levica, LMŠ in Povežimo Slovenijo. Najprimernejši kandidat za predsednika vlade je Janez Janša, pol manj anketirancev se je opredelilo za Roberta Goloba. Slaba polovica pa ne ve, kdo bi bil najprimernejši. Tako je pokazala javnomnenjska anketa agencije Parsifal.
Dr. Miro Haček : Golob bo posegel v bazen koalicije KUL
O družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali z rednim profesorjem politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Mirom Hačkom. Posebej smo se dotaknili fenomena t. i. novih obrazov, ki smo mu v zadnjem dobrem desetletju priča pred vsakimi državnozborskimi volitvami pri nas. Objavljamo tudi intervjuje s podjetno Dragico Sternad Pražnikar, projektantom Andrejem Kosijem ter psihiatrom in psihoterapevtom Miranom Možino.
Rekordna uvrstitev Slovenije po indeksu ekonomske svobode
Poleg svobode govora je pogoj za kakršne koli druge svoboščine – ekonomska svoboda. Slovenija se je po zadnjem merjenju indeksa ekonomske svobode, ki ga pripravlja ameriška fundacija Heritage Foundation, uvrstila najviše doslej, na 32. mesto med 177 državami, in to kljub pandemiji novega koronavirusa, zaradi katere se je povprečje svetovne ekonomske svobode nekoliko zmanjšalo.
Primer Masleša ali vrana vrani ne izkljuje oči
Aktivni državljan Vili Kovačič in nekdanji novinar Mitja Lomovšek sta nedavno proti sodniku Branku Masleši vložila kazensko ovadbo, v kateri mu očitata več kaznivih dejanj, od ponarejanja uradnih listin do protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja ter lažnega izdajanja za uradno osebo. »Žal je stvar prišla tako daleč, da jo lahko razrešijo le organi pregona. Lahko le upamo, da bosta generalni direktor Policije Anton Olaj in vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant poskrbela za celovito in strokovno preiskavo ter podala ustrezne zaključke,« je nedavno izpostavil novinar.
Kako so si komunisti delili stanovanja, 1. del
»Vsakemu toliko, kolikor potrebuje« (K. Marx). S tem citatom se začne že večkrat omenjena publikacija z naslovom Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma, ki jo je leta 2008 izdalo Ministrstvo RS za pravosodje. Čeprav je ohranjenih razmeroma malo dokumentov o privilegijih, ki so jih v obdobju socializma uživali najvišji slovenski politični in državni funkcionarji, pa si je iz njih vseeno mogoče ustvariti sliko o tem, kako so pripadniki takratne politične in oblastne »elite« uživali poseben status in si privoščili razkošno življenje na račun drugih.
Milan Gregorič: Dražgoše med mitom in resničnostjo
V januarskem Utripu na TV Slovenija je dr. Jože Možina sprožil pravi vihar s svojo izjavo (Žurnal 24, 16. 1. 2022), da je slavljenje in poveličevanje dražgoške bitke »pravljica za otroke, ki ji včasih še vedno verjamejo tudi odrasli«. In da navzoči na dražgoških proslavah »slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki vsilili nesrečnim Dražgošanom pred 80 leti«. To je potem v oddaji tudi poskušal utemeljiti.
Borut Korun: Neomarksizem ali kulturni marksizem
V prvi polovici 20. stoletja so marksistični sociologi začeli načrtovati uničevanje evropske civilizacije Cilj je bil seveda utopičen: spremeniti, predrugačiti Evropejce. Teoretiki družbenih sprememb so dotedanje neuspehe pripisali napačnim metodam delovanja. Italijanski marksistični ideolog Antonio Gramsci, ki so ga leta 1926 zaprli, je spoznal, da revolucije leta 1918 v Zahodni Evropi niso bile uspešne zato, ker so ljudje vraščeni v svoje civilizacijsko okolje in da ga niso pripravljeni radikalno spremeniti.
Fundacija za odprto družbo in Sorosova mreža, 4. del
Objavljamo četrti del prvega poglavja knjige Scotta Howarda The Open Society Playbook, v kateri opisuje delovanje zloglasnega judovskega milijarderja Georgea Sorosa. Tokrat beseda teče predvsem o rušenju konservativne vlade v Makedoniji, omenja pa tudi Slovenijo. Fundacija za odprto družbo je od leta 1992 v Severni Makedoniji – kolikor vemo – porabila skoraj 100 milijonov dolarjev in je v sodelovanju z vladami ZDA, Švice, Francije ter z Evropsko unijo delala na »razvoju« te balkanske države.
Velika zamenjava – vroča tema v predvolilni Franciji
Francoski predsedniški kandidat Éric Zemmour je na francoski politični parket prinesel slovnico disidentske desnice in Franciji, če ta ne bo zaprla svojih mej, v nekaj letih napovedal Libanon. Prihodi nezakonitih migrantov so se v januarju povečali za 78 odstotkov. »Moja dolžnost je rešiti Francijo pred veliko zamenjavo,« je francoski predsedniški kandidat Zemmour zapisal na Twitterju in s tem obljubil korenito spremembo v aktualni migrantski politiki. »Nisem tradicionalen politik: držal bom svoje obljube,« je prav tako tvitnil Zemmour. V intervjuju za francosko televizijo TFI se je distanciral od drugih politikov.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
