V nôvi števílki revíje Demokracíja píšemo o sramôtni Pútinovi agresíji na nèodvisno evrôpsko držávo Úkrajino. Opozárjamo, da se v Úkrajini odlóča o prihódnosti Evrópe. Razkrívamo, kakó močnó so zadolžêni v stránki SD, ki jo vódi Tánja Fajón, in kakó si je pártijska elíta v prêjšnjem režímu delíla stanovánja, ki jih je zapleníla lastníkom. Objávljamo intervjú z Májo Kócjan, Bránkom Grímsom, Zmágom Jelínčičem, s Símonom Dobájem in póljskim veleposlanikom v Repúbliki Slovéniji Krzísztofom Oléndzkim. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
Zadnji teden februarja je Putin sprožil invazijo v Ukrajini. Zahod se je odzval s sankcijami in podporo ukrajinski vladi, mnogi pa so se zbrali na ulicah v podporo ukrajinskemu narodu. Putin si očitno želi postati veliki zmagovalec nad »fašizmom« kot njegov vse očitnejši vzornik Stalin. Vendar pa kaže, da bo ukrajinski narod precej trd oreh …
Pred tednom dni so nas pretresle novice, da je ruski predsednik Vladimir Putin napadel Ukrajino. Sicer ni šlo za popoln šok, saj so zaostrovanja odnosov med Rusko federacijo in Ukrajino ter njeno bolj zahodno usmerjeno vlado trajala že nekaj časa. Le nekaj dni pred rusko invazijo je Putin podpisal odlok o priznanju suverenosti in neodvisnosti tako imenovanih ljudskih republik Doneck in Lugansk na ozemlju Ukrajine. Gre za ruske separatiste, ki so svoji samooklicani ljudski republiki ustanovili leta 2014 ob začetku takratnih rusko-ukrajinskih spopadov. Da namerava Putin prestopiti Rubikon in napasti Ukrajino, je kazalo dejstvo, da je z obema voditeljema ruskih separatistov Denisom Pušilinom in Leonidom Pašečnikom podpisal tudi sporazum o medsebojni pomoči. V skladu s tem je v istem hipu napovedal, da bo na območje omenjenih »republik« poslal tudi vojsko, ki naj bi ohranjala mir. Le nekaj dni zatem smo se lahko prepričali o dejanskih namenih ruskega samodržca, saj so nas že zjutraj dosegle novice o bliskoviti invaziji na Ukrajino, katere namen ni bil le namestitev vojske na območju separatistov, temveč so Rusi z vseh strani začeli prodirati v Ukrajino, ki je tako postala prizorišče nove vojne v Evropi.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
V Ukrajini se odloča prihodnost Evrope
»Ko sem kandidiral za predsednika, sem rekel, da je vsak od nas predsednik. Ker smo vsi odgovorni za svojo državo, našo lepo Ukrajino. In zdaj se izkaže, da je vsak od nas bojevnik. Bojevnik na svojem mestu. In prepričan sem, da bo vsak od nas zmagal,« je te dni, ko se v Ukrajini bojujejo proti ruskim napadalcem, na socialnih omrežjih zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Janez Janša: Ukrajinci se borijo za nas!
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je v ekskluzivnem intervjuju za Nova24TV, Planet TV in portal Siol v soboto zvečer podrobneje pojasnil dogajanja, povezana z agresijo ruskega Vladimirja Putina na demokratično državo Ukrajino. Kako bo, če pade Ukrajina? »Naslednja bo Moldavija, verjetno potem Gruzija. Lahko se nekaj zakuha na Zahodnem Balkanu. Se pravi povsod tam, kjer obrobje Evropske unije še ni v Uniji. In v Natu. Potem so skoraj zagotovo na vrsti baltske države in potem smo na robu hudega konflikta, ki lahko povzroči tretjo svetovno vojno,« je dejal Janša.
Stranka SD v rdečih številkah že 13 let!?
Socialni demokrati se že dolga leta utapljajo v izgubah, hkrati pa so v primerjavi z drugimi političnimi strankami na Slovenskem pravi nepremičninski mogotci. Nepremičnin seveda niso kupili, kot ponosni nasledniki nekdanjega totalitarnega režima (komunizma) so jih »podedovali« oziroma pridobili, ne da bi jih plačali. Podatki iz zemljiške knjige kažejo, da ima SD v lasti 16 nepremičnin v različnih slovenskih krajih, največ pa v Ljubljani in Ravnah na Koroškem. Nepremičnine tudi oddajajo, stavbo na Levstikovi v Ljubljani, kjer je centrala, pa zastavljajo za najem posojil.
Intervjuja: Maja Kocjan in Branko Grims
Mag. Maja Kocjan je ponosna Belokranjka, ki svoje delo opravlja s srcem. Aprila bo znova kandidirala za poslanko na listi SDS. V pogovoru z njo smo se dotaknili tako razmer v Beli krajini kot na državni ravni. Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami smo se pogovarjali z magistrom politoloških znanosti in vidnim poslancem Slovenske demokratske stranke Brankom Grimsom. Med drugim je bil član prve demokratično izvoljene Skupščine Republike Slovenije.
Intervjuja: Zmago Jelinčič in Simon Dobaj
S prvakom Slovenske nacionalne stranke in z dolgoletnim poslancem Zmagom Jelinčičem Plemenitim smo se pogovarjali o mnogih žgočih vprašanjih, od množičnih migracij in uveljavljanja spolne teorije v šolah do tega, kakšen izid pričakuje na bližajočih se državnozborskih volitvah. Pogovarjali smo se tudi s Simonom Dobajem, ki pravi, da mu je Velenje zelo pri srcu. Zato se je odločil, da bo na prihajajočih državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.
Vsa zločinskost »kočevskega procesa«
Škandalozno. Ustavno sodišče Republike Slovenije je nedavno zavrnilo ustavno pritožbo Vide Svetek na odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da ne dopusti revizije obsodbe njenega očeta Viktorja Habiča pred partizanskim vojaškim sodiščem leta 1943. Viktorja Habiča je namreč izredno vojaško sodišče Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 11. oktobra 1943 obsodilo za kaznivo dejanje narodnega izdajstva in mu izreklo smrtno kazen in ta je bila po razglasitvi sodbe tudi izvršena.
Ob Ukrajini so oči sveta uprte tudi v Tajvan
Afganistan 2021. Ukrajina 2022. V zadnjem letu se je varnostna situacija po svetu drastično spremenila. Zahodne sile so zapustile Afganistan, kjer danes vladajo talibani. Rusija je spet napadla Ukrajino. Mnogi se bojijo, da bo naslednji Tajvan. Napeto dogajanje po svetu, kjer divja več vojn, ne preneha. Manj kot leto dni po dogodkih v Afganistanu gledamo prizore iz Ukrajine, kjer skuša Rusija zrušiti državno vodstvo, oborožene sile in preprečiti, da bi se država priključila Evropski uniji in zavezništvu NATO. Opazovalci svarijo, da bi lahko kmalu prišlo do šoka v Indo-Pacifiški regiji.
Evropa se sooča z ukrajinsko begunsko krizo
Rusija je z obsežno invazijo v vojno pahnila 44 milijonov Ukrajincev. Ameriška vlada ocenjuje, da bo državo zapustilo od enega do pet milijonov ljudi. Države Vzhodne in Srednje Evrope so begunce pripravljene sprejeti, zahodni levičarji pa govorijo o dvojnih merilih. Ruska federacija je z obsežno invazijo na Ukrajino v vojno pahnila dobrih 44 milijonov ljudi. A kjer so vojaški posegi, so navadno tudi množice beguncev, ki iščejo zatočišče pred smrtjo.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
