Piše: Vida Kocjan
Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos 1.031 milijonov evrov primanjkljaja. Prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bilo 9.078 milijonov evrov, odhodkov pa 10.109 milijonov evrov. Za razliko, najmanj 1.031 milijonov evrov, nas je vlada dodatno zadolžila.
Primanjkljaj več kot milijarda evrov pomeni, da so bili za toliko višji odhodki. Fiskalni svet pritrjuje, da je razlog za to previsoka javna poraba. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je zadovoljen, izgovarja se, da je vse v skladu s proračunskim načrtovanjem, o tem, da bi porabo v proračunu letos »zaprl« oziroma omejil, pa očitno ne razmišlja.
Previsoka javna poraba
Fiskalni svet, ki deluje kot neodvisni državni organ, vodi pa ga prof. dr. Davorin Kračun, je za prvih osem mesecev letos ugotovil 1.031 milijonov evrov primanjkljaja državnega proračuna. Gre za tekočo porabo, ki je za toliko višja od prihodkov v državni proračun. V znesku namreč niso zajeti interventni ukrepi, ki bi bili lahko vladi za izgovor. Za primerjavo, proračun v osmih mesecih leta 2024 je bil skoraj izravnan, ali natančneje, lani je bilo v tem obdobju samo 62 milijonov evrov minusa.
Fiskalni svet navaja, da je bilo povišanje primanjkljaja predvideno že v veljavnem proračunu za leto 2025, na kar se zdaj v izjavi za Demokracijo, ki smo jo pridobili, izgovarja tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Vendar pa je to lakmusov papir. Proračun za leto 2025 je namreč pripravilo ministrstvo pod Boštjančičevim vodstvom, potrdila ga je vlada in nato še vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica). Sami so torej določili in sprejeli, da bodo porabili precej več, kot se bo steklo denarja v državni proračun.
Fiskalni svet je zapisal, naj bi v celem letu 2025 glede na navedeno primanjkljaj (brez interventnih ukrepov) znašal okoli 1.850 milijonov evrov. Lani je bilo tega 200 milijonov evrov. Razlika je očitna, letošnji primanjkljaj bo, kot kaže, devetkrat višji glede na leto 2024.
Celoten članek preberite v tiskani izdaji revije Demokracija!
