4.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 18 oktobra, 2021

V novi številki revije Demokracija preberite! Vlada namenja veliko več finančnih sredstev za občine, s čimer skrbi za enakomeren regionalni razvoj Slovenije!

Piše: Vida Kocjan, Maruša Opeka

Vlada pod vodstvom Janeza Janše je doslej naredila bistveno več za ljudi kot vse leve vlade do zdaj. Prisegla je 13. marca 2020, na dan razglašene epidemije novega koronavirusa, in nato zelo hitro ukrepala na vseh področjih.

Tokrat izpostavljamo delovanje slovenskih občin, ki so zaradi epidemije imele precej finančnega izpada na eni strani in povečanih stroškov na drugi.

Višje povprečnine, prevzem stroškov

Vlada pod vodstvom Janeza Janše je občinam povečala višino povprečnine in sredstva za investicije, pozneje pa jih je razbremenila še plačevanja nekaterih obveznosti. Obmejnim občinam je dodelila še dodatna sredstva za potrebe njihovega delovanja. Dodatna velika pomoč so bili prihodki iz turističnih bonov. Epidemija je bila namreč za občine, kjer turizem predstavlja pomembno dejavnost, velik šok, s turističnimi boni in z državno pomočjo zaposlenim pa je tudi to ublažila. Veliko pomoč so jim tudi letošnji boni. V občinah tako že ugotavljajo, da so bili lanski rezultati v turizmu kar solidni, kar je v pogovoru za Demokracijo pred kratkim dejal brežiški župan Ivan Molan, letos pa naj bi bili še boljši.

Sproščena evropska sredstva

Pod zdajšnjo vlado se je črpanje evropskih sredstev sprostilo. Na tem področju se namreč zadnjih šest let ni nič delalo, je še razkril brežiški župan. Samo v Brežicah so v dobrem letu dni, odkar deluje ta vlada, dobili odobrene tri evropske projekte. Podobnih projektov je še veliko, Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, ki jo vodi minister Zvone Černač, pa je delo zelo pospešila. Odločbe o dodeljenih evropskih sredstvih za posamezne projekte izdajajo domala na dnevni ravni. Vsega tega v času Šarčeve vlade ni bilo. Odločbe izdajajo za zelo različne namene, od projektov za trajno mobilnost do projektov za zgraditev vodovodnih sistemov, projektov za poplavno varnost na posameznih območjih, graditev cest in druge potrebne infrastrukture v občinah, graditev ekonomsko-poslovnih con, za energetsko sanacijo stavb v lasti posameznih občin in podobno. Prioriteto ima tudi graditev hitre cestne povezave, t. i. tretje razvojne osi, pri čemer so prejšnje vlade dobesedno spale. Na nekaterih infrastrukturnih projektih se ponekod ni naredilo nič od leta 2013, ko je vodenje vlade prevzela Alenka Bratušek, pred tem pa so projekte vodili v drugi Janševi vladi. Primer za to je 3. razvojna os – jug, pri kateri je Bratuškova veliko obljubljala, naredila pa nič. Ko je zdajšnja vlada lani prevzela vodenje, pa so iz predala potegnili tisto, kar so leta 2013 pustili. A to je samo en primer.

Evropska sredstva so dodeljena tudi za razvoj železniške infrastrukture, kjer se prej dolga leta ni »moglo narediti nič«. Primer je nadgradnja železniškega vozlišča in rekonstrukcija železniške postaje Pragersko, kjer je bilo v kratkem času po letih zastoja maja letos pridobljeno gradbeno dovoljenje, dela v ocenjeni vrednosti 88,9 milijona evrov pa so se začela letos poleti. Za projekt je odobrenih kar 40 milijonov evrov evropskih sredstev. Seznam po občinah je zelo dolg…

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

Zadnje novice

Sorodne vsebine