Piše: Vida Kocjan
Slovenski bruto domači proizvod se je lani po prvi letni oceni Statističnega urada RS realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je predhodna ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v letu 2021. Pod Golobovo vlado gre Sloveniji gospodarsko precej slabše kot pod prejšnjo, Janševo vlado!
Po popravku bruto domačega proizvoda (BDP), kakršnega v Sloveniji še ni bilo, so nas poučili, da se bistveno spreminjajo osnovna izhodišča za oblikovanje makroekonomskih in javnofinančnih politik. Vse skupaj se bo poznalo pri državnem proračunu, posledično najverjetneje tudi pri dodatnih davkih.
Popravek, kot ga še ni bilo
Prejšnji teden je Statistični urad RS (Surs) občutno spremenil podatek o višini in rasti BDP za leto 2022. Če je doslej veljalo, da je BDP v letu 2022 znašal 58.989 milijonov evrov, je ta po popravku Sursa zdaj 1.951 milijonov evrov nižji in znaša 57.038 milijonov evrov. Povedano drugače: neznano kam je izginilo skoraj 2000 milijonov (dve milijardi) evrov.
Popravek BDP je v javnosti naletel na veliko začudenje. Kaj takega se v Sloveniji še ni zgodilo, so pa to poznali v Grčiji, preden je ta pred leti, v času ko je vlado vodila tamkajšnja levica, zašla v veliko dolžniško krizo. Nad tako velikim popravkom rasti BDP navzdol so začudenje izrazili tudi v Strateškem svetu za makroekonomska vprašanja in Fiskalnem svetu. Na družbenih omrežjih se je oglasil Janez Janša, predsednik prejšnje vlade, ter vlado, SURS in Banko Slovenije vprašal, kako je to mogoče in kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje.
Podobna vprašanja smo na več naslovov poslali tudi iz uredništva Demokracije. Večina, med drugim Banka Slovenije, nas je pri vprašanju, kako bo to vplivalo na finančno načrtovanje, napotila na ministrstvo za finance kot najbolj pristojno za komentar. S finančnega ministrstva pa so nam odgovorili, da je »Statistični urad kot neodvisen in pristojen organ pojasnil, zakaj je do razlik prišlo. Spremenjen statistični kazalnik (BDP) pomeni spremenjene vrednosti v odstotkih BDP za leto 2022, kar je izhodiščna vrednost za prihodnja leta. Sprememba ocene rasti BDP pa ne vpliva na zaveze Slovenije glede postopnega srednjeročnega uravnoteženja javnih financ«.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija.
