Piše: Vida Kocjan
Prof. dr. Davorin Kračun je predsednik Fiskalnega sveta, neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah EU. S predsednikom FS Kračunom smo se pogovarjali o aktualnih in zelo žgočih temah na makroekonomskem področju.
Demokracija: Gospod Kračun, SURS je za leto 2022 občutno spremenil oceno BDP glede na četrtletne podatke. Kako je to mogoče in kako to komentirate?
Dr. Kračun: Revizije statističnih podatkov so običajen postopek, ki je v negotovih razmerah zahteven proces. SURS ima sedaj razpoložljive kvalitetnejše podatkovne vire kot pri pripravi četrtletnih ocen. Hkrati je tudi res, da je končna potrošnja gospodinjstev, ki je bila tudi tokrat glavni razlog za revizijo, že večkrat v preteklosti podvržena večjim spremembam po revizijah. Očitno obstajajo določene sistemske pomanjkljivosti pri četrtletnem ocenjevanju tega pomembnega makroekonomskega agregata. Dejstvo je, da tako občutna revizija, kot je bila tokratna, bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik. Pričakujemo, da bo tokratna epizoda vodila v prizadevanja za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov.
Demokracija: SURS je doslej vsako leto avgusta objavil popravek prve ocene BDP za prejšnje leto, vendar pa tolikšnega popravka ne pomnimo. Je že bilo kdaj tako?
Dr. Kračun: Po našem pregledu preteklih revizij je tokratna revizija realne spremembe BDP največja doslej. Je hkrati tudi tretja največja revizija v vseh državah članicah EU v obdobju med 2010 in 2022 in največji popravek navzdol. Je pa res, da so revizije v vseh državah članicah EU v zadnjih letih večje, kot so bile v preteklosti, kar lahko pripišemo dejstvu, da so bila zadnja tri leta resnično precej turbulentna, sprva zaradi epidemije, nato zaradi energetske krize.
Demokracija: Kakšen vpliv bo ta popravek imel na nadaljnje proračunsko načrtovanje?
Dr. Kračun: Za proračunsko načrtovanje so pomembne zlasti nominalne ravni ključnih makroekonomskih osnov, torej v tekočih cenah. Te so sedaj po reviziji precej nižje, kot je bilo predvideno ob pripravi Programa stabilnosti aprila letos. Načeloma bi to pomenilo, da je osnova, iz katere država obračuna davčne prihodke, nižja in posledično so lahko nižji tudi dejanski prihodki. S končno sodbo je sicer treba počakati do nove napovedi Umarja, ki bo objavljena v naslednjih tednih. Hkrati velja opozoriti, da je bila projekcija davčnih prihodkov v zadnjem Programu stabilnosti razmeroma konservativna, kar je bil v negotovih razmerah in ob upočasnjevanju cikličnega zagona gospodarstva smiseln pristop.
Demokracija: Kaj pa vpliv na pokojnine?
Dr. Kračun: Revizija BDP nima neposrednega vpliva na pokojnine. Te se skladno z zakonodajo vsako leto redno uskladijo po formuli, kjer 60 odstotkov predstavlja rast povprečne bruto plače v prejšnjem letu in 40 odstotkov inflacija iz preteklega leta. Pač pa so nekateri drugi izdatki vezani na BDP, kar je že v osnovi tvegan pristop, ki zmanjšuje manevrski prostor fiskalne politike, zato se mu razumni načrtovalci izogibajo.
Demokracija: Primanjkljaj državnega proračuna je iz meseca v mesec višji, v osmih mesecih ga je že 735 milijonov evrov. Kako to komentirate, vas to preseneča?
Dr. Kračun: Primanjkljaj ne preseneča. Konec koncev je bilo povečanje primanjkljaja napovedano tudi v sprejetih proračunskih dokumentih. Drugo vprašanje je, ali je to ustrezno. Po ocenah Fiskalnega sveta ekspanzivno naravnana fiskalna politika v zdajšnjih cikličnih razmerah ni primerna. Tudi z revizijo SURS smo dobili potrditev, da je bil gospodarski zagon po epidemiji, ki je v veliki meri temeljil na spodbujanju zasebne porabe, kratke sape. To je vidno tudi v stagnaciji javnih prihodkov v letošnjem letu, potem ko so lani dosegali še visoko rast. Hkrati se že četrto leto zapored nadaljuje visoka rast javne porabe, tudi če ne upoštevamo obsežnih interventnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na številne krize. Zaskrbljivo je predvsem to, da so bili od leta 2020 naprej pod različnimi vladami sprejeti številni diskrecijski ukrepi, brez povezave s krizami, z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
