11.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 16 septembra, 2024

V novi številki revije Demokracija preberite: Kaj prinaša vladna »davčna reforma«?

Piše: Vida Kocjan

Vlada je na vrat na nos, ne da bi se Ekonomsko-socialni svet (ESS) sploh izrekel o tem, na petkovi dopisni seji potrdila sveženj predlogov davčnih sprememb. Spremeniti nameravajo kar šest zakonov, in sicer zakone o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost, o davčnem postopku, o množičnem vrednotenju nepremičnin in o davčnem potrjevanju računov.

Spremembe naj bi veljale že s 1. januarjem 2025, mora pa jih potrditi še državni zbor, kjer pa ob takšnem glasovalnem stroju, kot ga ima zdajšnja koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica), to ne bo predstavljalo večje težave. Finančni minister Klemen Boštjančič je v javnosti zatrjeval, da predloge predstavljajo že od februarja dalje, vendar ga je Ivan Simič hitro postavil na laž. To pomeni, da imamo lažnivega finančnega ministra. Gospodarski minister Matjaž Han se ponižno posipa s pepelom, minister za delo Luka Mesec pa je poniknil. V eno od televizijskih oddaj se je prejšnji teden oglašal iz Francije. Dopustniki pač. Davki pa?

Namen samo višji davčni prilivi za povečano trošenje
Iz vseh odgovorov je razvidno, da želi vlada samo povečati davčne prilive. Ker bo v prihodnjih tednih pripravljala tudi državni proračun za prihodnje leto, je na dlani, da je cilj teh hitrih sprememb priprava proračuna z visokimi davčnimi prihodki. Pomenljivo je tudi, da vodilni v reprezentativnih sindikatih molčijo. Sindikati kot člani ESS se na predloge vlade glede davčnih sprememb ne odzivajo, predstavniki gospodarstva pa so kritični.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine