V tem vsestranskem procesu spreminjanja tako družbenega kot državnega ustroja se je s prerazporejanjem oblastnih moči, ki so upravljale z državo, »rodila« politika.
Piše: Dr. Vasko Simoniti
Poleg uradništva, ki je dobivalo vse bolj prepoznaven pomen, so stari nosilci oblasti in njihovi (novi) zaupniki postali profesionalni politiki. Ti so pripravljali odgovore na dnevnopolitične izzive in hkrati snovali načrte, kako voditi državo med Scilo in Karibdo najrazličnejših notranjih in zunanjih interesov. Kaj določa državo, kaj je zanjo pomembno, kaj omogoča njeno uspešnost, kakšen je njen odnos do posameznika, ki ga omejujejo različna bremena in svoboščine glede na stan in premoženje …?
Nastanek novoveške države in njene značilnosti
Na vsa ta in še na številna druga vprašanja je odgovarjala zgodnje novoveška teritorialna država. Če shematično povzamemo, so jo predvsem določale naslednje značilnosti:
- načrtovanje (strategija); s tem ni bilo mišljeno samo načrtovanje vojaških zvijač (stratēgēma), ampak je šlo za načrtovanje – za strategijo postavitve ter vodenja vojske in diplomacije, ki naj bi varovali državo navzven. Države so začele slediti t. i. državnemu interesu (raison d’état) in po vestfalskem miru so nastajala nenačelna vojaška zavezništva, ki naj bi zlasti majhnim državam zagotavljala varnost, mir in preživetje v morebitni vojni;
- pravičnost (iustitia), kot so si jo pač predstavljali v posameznem obdobju, se je nanašala na spoštovanje pravil, prava ter na izgrajevanje in delovanje pravnega sistema, ki naj bi zagotavljal notranji mir in zaščito v jasno družbeno hierarhijo vpetih ljudi. Če sta bila vojska in diplomacija izraz razumevanja države, kako (lahko) ravna s sosedi in se z njimi dogovarja, je bil pravosodni sistem izraz razumevanja, kako se v državi dojema oblast in kako (lahko) ljudje ravnajo drug z drugim;
- zgodovina (historia) je postala pomembna oblikovalka človekove (samo)zavesti in identitete. V valovanju toka življenja so nanjo vplivali prostor, jezik, navade in običaji ljudi. Tradicija in zgodovinsko dogajanje sta vplivala na kolektivni in individualni spomin ter na ozemeljsko pripadnost posameznika in skupnosti. Oblikovali sta se deželna zavest in domovinska zavest, s kasnejšo politično in kulturno homogenizacijo istorodnosti pa še narodna in nacionalna zavest.
Celotno tribuno preberite v reviji Demokracija!
