Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija opozarjamo na sporno ideologijo LGBT, ki jo vsiljujejo tudi v slovenskih šolah. Objavljamo nasvete staršem, kako se ji zoperstaviti! Pišemo o primitivnem levičarskem verbalnem napadu na predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa na Kredarici ter Milanu Cviklu in njegovih aferah. Objavljamo intervjuja z glavnim direktorjem družbe Slovenski državni gozdovi Robertom Tomazinom ter z igralcem in televizijskim voditeljem Pavletom Ravnohribom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Indoktrinacija z ideologijo LGBT pod tančico »inkluzivnega« izobraževanja je vse pogostejša v evropskih šolah in vrtcih, pojavljati pa se je začela tudi v Sloveniji. Starši morajo biti še posebej pozorni na to, kaj v šolah učijo njihove otroke.
Tudi v slovenske šole se skozi priprta vrata plazi ideologija LGTB – najprej komaj opazno, samo tu in tam kakšna sličica istospolnega para, mimogrede pa je navrženo, da je tudi istospolni par z otrokom družina kot vsaka druga in da je normalno, da otroci odraščajo v takih družinah. To je že v slovenskem šolskem programu, in sicer od najnižjih razredov osnovne šole naprej. Sicer je od učiteljice odvisno, kako močno bo to poudarjala in ali bo obnavljanje tega pri spraševanju za oceno od otrok tudi zahtevala – pa vendarle!
Vrata so odprta in skoznje se lahko zrine marsikaj. Celo »normalnost« menjavanja spolov, in to tudi v zgodnji dobi pred puberteto. Da ne bomo postali podložniki neke obrobne skupine ljudi, ki vsiljuje svoja sprevržena in bolna prepričanja ter prakse, se je treba postaviti za svoja stališča in jasno pokazati, da tako ne bo šlo. To je starševska odgovornost za zdrav razvoj otrok in ne nazadnje za zdrav razvoj naroda.
Šola bi starše MORALA vprašati, ali se strinjajo s takšnimi vsebinami, in dati na izbiro, ali se bo otrok teh vsebin udeležil ali ne. Kar ta čas lahko starši dosežejo, je to, da zahtevajo natančno obveščenost o programu, ki ga bodo deležni otroci, saj so šole pa tudi vrtci to dolžni storiti. Zagotovo je najbolje, da točen program ter vsebine kulturnih in naravoslovnih dni starši zahtevajo že na začetku šolskega leta.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Levičarski skrajneži na Kredarici nad Janšo in Hojsa
V petek zvečer se je na Kredarici zgodil neverjeten primitivno-agresiven verbalni napad na Janeza Janšo, predsednika slovenske vlade in predsedujočega Svetu Evropske unije, ter Aleša Hojsa, ministra za notranje zadeve. Oba sta kljub histeriji protestnikov ohranila mirno kri.
Tako Janša kot Hojs s spremljevalci so bili tarče primitivnega sikanja in vpitja ekstremne levičarke Tee Jarc in njenih petkovih biciklistov, znanih piščalkarjev. Napadli so jih v prostorih koče, kjer so se pohodniki ustavili in čakali, da bodo zgodaj zjutraj pot nadaljevali na Triglav.
Intervjuja: Robert Tomazin in Pavle Ravnohrib
Mag. Robert Tomazin je glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Mandat je nastopil 5. februarja 2021. Pogovarjala sva se o tem, kaj je skupaj z ekipo pod njegovim vodstvom prevzel, kako je z odpravljanjem nekaterih tveganj, ki so to družbo bremenile v preteklosti, pa tudi o ciljih v prihodnje.
Pogovarjali smo se tudi z igralcem Pavletom Ravnohribom, ki je ob 30-letnici slovenske državnosti na Nova24TV vodil zgodovinski kviz, je tekel o slovenskem gledališču, filmu in televiziji. Govoril je tudi o domoljubju, ki pomeni ljubiti svojo domovino in jezik ter izključuje vsakršno nestrpnost in sovraštvo do drugih.
Cvikl naj se raje posveti sebi in svojim pajdašem
Milan M. Cvikl, eden glavnih akterjev v aferi Patria, zvesti kader globoke države in član Socialnih demokratov, po rodu doma iz Velenja, sicer pa prebivalec ljubljanske vile Jera pod Gradom, je tokrat izrazil skrb za dogajanje v Pošti Slovenije in napovedal predlog sklica seje komisije za nadzor javnih financ. Pri tem ni razumljivo, zakaj Milana M. Cvikla nenadoma tako skrbi dogajanje v državnem podjetju, saj je v preteklosti precej nesamokritično skupaj z drugimi člani stranke delovalnpo podjetjih v državni lasti. Spomniti velja zlasti na Petrol in strankarskega kolega Matjaža Hana, ki ga zdaj ubijajo v Kulovi kolegialni stranki LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca oziroma njegovega oprode Damirja Črnčeca.
Mednarodna konferenca o totalitaristični preteklosti
V ponedeljek, 23. Avgusta, je ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov v državnem svetu potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Navidezna sprava: tranzicijski procesi v Srednji in Vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi. Tovrstni dogodki so posebej pomembni predvsem za Slovenijo, kjer povojni poboji, ki so terjali približno sto tisoč življenj, ostajajo ne le drugorazredna tema v osrednjih medijih, temveč vsakogar, ki si drzne opozarjati na komunistične zločine in oporekati uradni različici zgodovine, kulturni marksisti označujejo za »fašista«.
Brezplačno testiranje na covid-19 le še izjema
Testiranje s hitrimi antigenskimi testi na covid-19 je z nekaterimi izjemami od minulega ponedeljka plačljivo. Hitri testi še naprej ostajajo brezplačni za vse dejavnosti, kjer je testiranje obvezno. Brezplačno testiranje bo še naprej za zaposlene v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, v vzgoji in izobraževanju ter osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga. Med drugim bo država stroške testiranja krila gostincem, prodajalcem, frizerjem, zaposlenim v igralnicah, turističnih nastanitvah, taksistom. Vsi ti se bodo morali testirati enkrat tedensko. Za testiranje je treba imeti s seboj potrdilo delodajalca o zaposlitvi v panogi, kjer stroške testiranja plača država.
Odziv EU na sramoten padec Kabula
Po naglem odhodu ameriške vojske iz Afganistana je država padla v roke talibanom. Zaradi nesposobnega vodstva ameriškega predsednika Joe Bidna Evropi znova grozi množični begunski val. Evropska unija lahko le nemočno spremlja dogajanje. Bodo ceno znova plačali Evropejci? Po umiku ameriške vojske iz Afganistana, ki je bil v državi skoraj 20 let, se je vojna končala tam, kjer se je začela – s talibanskim nadzorom celotne države, ki so jo zavzeli brez večjih težav. ZDA so za urjenje in opremljanje afganistanske vojske porabile več milijard dolarjev in žrtvovale na tisoče vojakov, …
Kitajska je pretentala tekmece in postala nova velesila
Finančni zlom leta 2008. Klimatske spremembe. Izbruh novega koronavirusa. Tri krize, iz katerih je Kitajska izšla še močnejša in je prehitela tekmece. Rastočo Ljudsko republiko Kitajsko v zadnjih desetletjih bi zlahka opisali z besedo veliki socialni eksperiment. Taka rast katere od držav se v svetovni zgodovini namreč še ni zgodila. Po pisanju Roberta Blohma, kolumnista Washington Examinerja, se je Kitajska tako hitro povzpela tudi na račun svojih tekmecev, saj je zvito prebrodila tri največje krize tega stoletja.
Švedska postaja zaradi množičnih migracij leglo kriminala
Švedska je zaradi uvoza migrantov postala evropska prestolnica strelskih obračunov in posilstev. Usodno je bilo leto 1975, ko so se nespametne ali zlonamerne politične elite odločile, da je treba iz homogene Švedske ustvariti multikulturno družbo. Nekoč je Švedska veljala za urejeno in precej mirno državo, vendar pa se v zadnjih desetletjih in predvsem v zadnjih letih to spreminja zaradi množičnih migracij. Tako naj bi se bila Švedska znašla na vrhu seznama držav z najpogostejšimi smrtmi zaradi strelnega orožja. Žrtve so najpogosteje moški med 20. in 30. letom starosti.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!