Piše: P. J.
»V novi številki revije Demokracija razkrivamo, kako je predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar preskočila od novinarke do bogatašinje in kako je postala zagovornica tajkunov ter levega tranzicijskega omrežja. Pišemo o sporni odločitvi ustavnega sodišča v korist podpornikov LGBT, zanimivostih Slovenske Istre in njenih dolgoletnih problemih z oskrbo s pitno vodo. Objavljamo intervjuja s predsednikom Gibanja za otroke in družine Alešem Primcem ter poslansko Slovenske demokratske stranke Alenko Jeraj. Z Demokracíjo boste vedeli več!«
Nataša Pirc Musar – zagovornica tajkunov in tranzicijskega omrežja
Kandidatka Milana Kučana in Danila Türka, pomembnih akterjev vzporednega mehanizma globoke države, kakor je v svoji knjigi razkril avtor Rado Pezdir, za predsednico države je Nataša Pirc Musar. Pri kandidaturi jo podpira 14 posameznikov, prav vsi pa pripadajo levemu političnemu polu.
Pirc Musarjeva je pravnica. Kariero je začela v novinarskih in voditeljskih vrstah. Leta 2001 se je kot vodja službe za korporativno komuniciranje zaposlila v družbi Aktiva Group v lasti tranzicijskega tajkuna oziroma pidovskega tajkuna Darka Horvata, ki je obogatel z latninskimi certifikati. Horvatov sodelavec je bil tudi Natašin partner in mož Aleš Musar. Horvata v svoji knjigi z naslovom Vzporedni mehanizem globoke države omenja Rado Pezdir, ki navaja, da je Horvat leta 2003 prek svojega nizozemskega podjetja Aktiva Holdings postal solastnik izraelskega holdinga IDB Holding Corporation. Povezan je bil tako z globoko državo, Milanom Kučanom in Izraelom. Pričevanja in dokumenti so srhljivi.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Sporna odločitev ustavnega sodišča v korist LGBT
Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem odklonilnem mnenju med drugim zapisal, da »ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve«. Ustavni sodnik Klemen Jaklič pa je opozoril, da večino vprašanj, o katerih je ustavno sodišče odločalo, odločba ni niti odprla.
Da predsednik vlade javno sestankuje s predsednikom ustavnega sodišča, pri nas ni običajna praksa. A minuli torek je predsednik vlade Robert Golob to prakso spremenil in se sešel s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accetom, in to kar v prostorih tega neodvisnega in avtonomnega državnega organa, ki izvršuje ustavnosodno presojo, in to ob dejstvu, da je sodna oblast pri nas ločena tako od zakonodajne kot izvršilne oblasti. Zato se ne smemo čuditi pomislekom prenekaterih o poskusu vplivanja ene veje oblasti na drugo, kar pa vpleteni uradno seveda zanikajo. Nekdanji premier Janez Janša se je ob napovedi dogodka na Twitterju vprašal: »Predsednik @Gibanje_Svoboda obiskal sestrsko podružnico #vzporednimehanizem?« Ob nenavadnem srečanju predstavnikov dveh vej oblasti ne gre prezreti dejstva, da je ustavno sodišče pred kratkim istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok, Golobova vlada pa je že potrdila besedilo predloga zakona o spremembah družinskega zakonika in ga v DZ poslala po skrajšanem postopku. Ustavno sodišče je sporno odločitev sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Intervjuja: Aleš Primc in Alenka Jeraj
Na pogovor smo povabili Aleša Primca, borca za otroke in družine, dolgoletnega civilnodružbenega aktivista in politika. Bil je pobudnik in organizator treh zmagovitih družinskih referendumov v letih 2001, 2012 in 2015 ter navdihujoč predsednik Odbora 2014, ki je organiziral 237 shodov pred vrhovnim sodiščem v podporo Janezu Janši. Je tudi avtor treh zbornikov, in sicer o dr. Janezu Evangelistu Kreku, Jakobu Prašnikarju (mentorju in prijatelju bl. Antona Martina Slomška) ter Ivanu Omanu, s katerim sta bila prijatelja. V zadnjih mesecih je zaposlen na uradu za demografijo kot vodja sektorja za demografijo, kjer so intenzivno pripravljali ukrepe za pomoč družinam. Golobova vlada je prejšnji teden omenjeni urad ukinila, kar je Aleš Primc označil kot maščevanje Luke Mesca. Napoveduje nove aktivnosti za dobro otrok in družin.
S poslanko SDS Alenko Jeraj smo se pogovarjali (v petek, 15. julija 2022) o ta čas zgočih temah v naši družbi. Dotaknili smo se tako spremembe zakona o RTV kot drugih sprememb v zakonodaji, ki jih uvaja Golobova vlada. Zelo jo skrbi novela zakona o nalezljivih boleznih, ki vladi jemlje možnost, da hitro ukrepa. »Samo upamo lahko, da ne bo tako hudo, kot je bilo, saj bodo skladno z novelo predstavniki vlade analizirali in razpravljali, ljudje bodo pa medtem umirali.«
Problemi z oskrbo s pitno vodo v Slovenski Istri
Pomanjkanje pitne vode v Slovenski Istri ni letošnja novost, vendar pa se je doslej pri urejanju dolgoročne oskrbe prebivalstva Slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo zares premikalo le v času vlad Janeza Janše. Ta je v zadnjih obdobjih projekt oskrbe uvrstila tudi med projekte, financirane z evropskimi sredstvi.
Janševa vlada je stvari urejala tudi v zadnjem mandatu (2020 do 2022). 19. avgusta lani je sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja (DPN), župani obalnih občin so sklep pozdravili, brkinska civilna iniciativa pa je temu nasprotovala. Domnevno zato, ker imajo boljše rešitve.
Tribuna: Uničujoči orkan gospodarske krize je pred vrati
V medijih in politika oziroma vlade premalo opozarjajo na to, da nas bo v kratkem zajela zelo huda gospodarska kriza, ki bo bržkone najhujša, kar so jo izkusile v tem času živeče generacije. Kriza je neizbežna, zato ne moremo drugega, kot da se nanjo čim bolje pripravimo.
Vsak ekonomist vam bo pojasnil, da v gospodarstvu obstajajo cikli, ki delujejo zelo podobno, kot delujeta plima in oseka. Obdobjem relativne blaginje oz. gospodarske rasti sledijo obdobja pomanjkanja oz. gospodarske recesije. Francoski zgodovinar Fernand Braudel, ki smo ga že večkrat omenjali, je opozoril na to, da so cikli pogosto poglobljeni, kar pomeni, da so razlike med blaginjo in krizo občasno večje. Čeprav nihče v resnici ne ve, kdaj bo gospodarstvo doseglo najvišjo točko in začelo padati oz. kdaj se bo iz recesije začelo dvigovati, pa obstajajo znanilci, na podlagi katerih stroka opozori politiko, da pravočasno ukrepa in recesijo omili. Na žalost to ni vedno mogoče. Če je padec prehud, recesija nastopi vsem protiukrepom navkljub. Težava nastane tudi v primeru, ko pride do nenadnega dogodka, ko preventiva ni mogoča in vladam ne ostaja drugega, kot da gasijo požare, ali pa v primeru, ko opozorila sicer so, vendar si zaradi sistemskih pomanjkljivosti odgovorni mašijo oči in ušesa. Sem vsekakor sodi zelo rušilna finančna kriza iz leta 2008, ki se ob odgovornem ravnanju pristojnih (v letih pred krizo) sploh ne bi zgodila.
Slovenska Istra (Obala) vabi s svojimi zanimivostmi
Zmotno je razmišljanje, da dopust ob slovenskem morju ni tako kakovosten kot ob hrvaškem, grškem ali na Maldivih. Koprska, izolska in piranska pa tudi ankaranska občina zadnja desetletja namreč omogočajo ne samo prijeten obmorski, ampak tudi kulturni, kulinarični in plovni turizem. Številna doživetja, ki jih te destinacije ponujajo, so odlična dopolnitev užitkom v morju in na soncu.
Res je, da slovensko morje zaradi flišnih kamnin in obilice morskega rastlinja ne deluje tako čisto, kristalno, sinje modro, vendar je osvežujoče in kakovost morske vode je neoporečna. Poleg urejenih in upravljanih kopališč se za ljubitelje t. i. divjih plaž tudi najdejo lepi kotički. Odkar velja zakon o javno dostopnem šestmetrskem obmorskem pasu, je prav vsa slovenska obala, dolga je približno 40 kilometrov, dostopna vsem. Tudi na mestih, ki jih urejajo hoteli za svoje goste ali mladinska letovišča. Denimo Pacug in Debeli rtič pa res lepo urejena plaža Meduza v središču Portoroža. Poleg tega slovensko obalo krasijo tri lepa beneška mesta, vredna ogleda, Koper, Izola in Piran, ter reliefno razgibano zaledje, bogato s kulinarično ponudbo in zelo primerno za kolesarske izlete ali pohode. Poseben magnet so soline, žive so še Strunjanske in Sečoveljske (koprske so zasuli še v času Republike Italije), kjer sol pridelujejo še ročno, na tradicionalen način, kar je unikat v Sredozemlju. Poleg ogleda solin in muzeja imajo v Sečoveljskih solinah še center dobrega počutja z bazenom, za družine, ki bi želele obdelovati kavedine (solna polja), pa obstaja možnost najema.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
