13.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 26 septembra, 2022

V novi številki revije Demokracija: Leva vlada vam bo znižala neto plače; Škandalozno ravnanje ministrstva za notranje zadeve; Portal v službi globoke države; Intervjuja: Zvone Černač in Dr. Vlasta Krmelj

Piše: P.J.

V novi številki revije Demokracija smo pod drobnogled vzeli vladno davčno antireformo, ki bo vsem zaposlenim znižala neto plače. Opozarjamo na škandalozno ravnanje ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom Tatjane Bobnar, ki po novem enači zakonite in nezakonite migracije in s tem resno ogroža varnost prebivalcev Slovenije. Razgaljamo spletni portal, ki je v službi globoke države in leve vladajoče koalicije ter razkrivamo posledice umora Ulrika II. Celjskega. Pišemo o prazniku Marijinega vnebovzetja – kako in zakaj ga praznujemo. Objavljamo intervjuja z Zvonetom Černačem in dr. Vlasto Krmelj. Z Demokracijo boste vedeli več!

Vlada pripravila »davčno reformo«, ki vam bo praznila žepe

»Davčna reforma kot davčno maščevanje.« Tako je predloge sprememb štirih davčnih zakonov, med njimi tudi zakona o dohodnini, ki jih je ministrstvo za finance 1. avgusta, sredi dopustov, poslalo v kratkotrajno javno objavo in medresorsko usklajevanje, komentiral mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Finančne uprave RS in eden najboljših poznavalcev davčne zakonodaje v državi.

Ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča iz kvote Golobovega Gibanja Svoboda, ki se na javne finance dokazano ne spozna (njegov največji dosežek je delo v dveh podjetjih, ki sta šli v stečaj), je pripravilo predloge sprememb štirih davčnih zakonov: o dohodnini, trošarinah, davčnem postopku in davčni upravi. Na ministrstvu so pri tem posebej poudarili, da pri spremembah zakonov sledijo več ciljem. Prvi je seveda (pričakovano, kakopak) odprava ukrepov, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, to je v času vlade Janeza Janše. S spremembami zakonodaje naj bi sledili tudi ciljem zagotavljanja javnofinančne stabilnosti in boju z draginjo. Spremembe naj bi prinašale tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance, v slovenski pravni red pa prenašajo tudi direktive EU.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Vladno škandalozno sprenevedanje

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Tatjana Bobnar, je sporočilo, da policija v zadnjem obdobju beleži povečano število nezakonitih prehodov državne meje, povečano število pričakujejo tudi v nadaljevanju. Navedli so, da je to pričakovano, hkrati pa dodali, da to ne vpliva na varnost v državi.

Od kod jim ti podatki, niso navedli, domačini iz obmejnih občin namreč poročajo drugače. Dejstvo je tudi, da se storilci kaznivih dejanj v Sloveniji ne vodijo po narodnosti ali pripadnosti. Še manj po tem, ali je neko dejanje storil migrant ali domačin. Zato so takšne izjave izvite iz trte.

Intervjuja: Zvone Černač in Dr. Vlasta Krmelj

Zvone Černač je poslanec in namestnik vodje poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. V prejšnji vladi je vodil Službo Vlade RS za evropsko kohezijsko politiko in razvoj (SVRK), zato sva v pogovoru precej pozornosti namenila tej tematiki. Pogovarjala sva se o delu vlade Roberta Goloba, za slednjega sogovornik navaja, da se boji ljudstva; vladajoča koalicija sprejema napačne odločitve, zato bo med 1. septembrom in 5. oktobrom treba zbrati 40.000 podpisov in na referendumu glasovati proti škodljivemu zakonu Golobove vlade.

Pogovarjali smo se z dr. Vlasto Krmelj, ki je direktorica Energetske podnebne agencije za Podravje, podpredsednica Evropskega združenja agencij in regij za energijo in okolje za področje financiranja. Je tudi županja občine Selnica ob Dravi, zato smo se z njo pogovarjali predvsem o njenem županskem delu.

 Portal v službi globoke države

»Črno na belem, uradno: @necenzurirano je del te vladne koalicije …« je tvitnil novinar in urednik Bojan Požar kot odgovor na razkritje spletnega portala Siol.net, da bo novinar spletnega portala Necenzurirano.si Tomaž Modic dodatno služil v DZ RS.

»A zdaj je tudi povsem jasno, zakaj smo se (eni) znašli na spisku tarč te komisije. Beri: tudi osebno maščevanje Bojanu Požarju – zaradi razkritij, povezanih z davčnimi dolgovi, financiranjem tega portala in novinarke V. Vuković ter Odlazkovo hobotnico. Noro, kako te maske padajo!« je na Twitterju dodal Požar ter pripisal, da »potrebujemo predvsem preiskovalno komisijo državnega zbora, ki naj razišče vlogo nosilcev političnih in uradniških funkcij pri: proračunskem financiranju Odlazkove medijske hobotnice, vzdrževanju nezakonitega poslovnega modela POP TV, zaposlovanju na podlagi političnih in družinskih preferenc na javnem zavodu RTV Slovenija in neposredni povezavi državnih gradbenih poslov Kolektorja ter uredniške politike Dela«. Je pa poslanska skupina SDS že vložila zahtevo za izločitev novinarja Tomaža Modica iz omenjene parlamentarne preiskovalne komisije, saj bi se ta zaradi svoje vpletenosti in sodelovanj z državnimi podjetji lahko znašel med samimi preiskovanci komisije, kar pa bi pomenilo, da bi bil v eklatantnem konfliktu interesov.

Kolumna: Režimska civilna družba

Novih oblastnikov so polna usta hvalnic o vlogi in pomenu civilne družbe za razvoj demokracije in vseobčo blaginjo ljudi. V ta namen je vlada raznim nevladnim organizacijah dodelila dodatna sredstva iz evropskih fondov. Ker da edino na ta način, tj. ob ustrezni finančni preskrbljenosti, lahko uspešno opravljajo svojo funkcijo.

Marijino vnebovzetje – kako in zakaj ga praznujemo

Marijino vnebovzetje velja za največji Marijin praznik in za slovenske katoličane predstavlja priložnost, da na ta dan, ki je tudi dela prost, obiščejo katero od Marijinih romarskih cerkva, ki jih je v Sloveniji kar precej.

Praznik Marijinega vnebovzetja, ki je po cerkvenih določbah slovesni in zapovedani praznik, ljudsko pa ga imenujemo »veliki šmaren«, praznujemo 15. avgusta, torej tako rekoč sredi poletja. Zakaj ravno takrat? Razlog je izročilo, saj so na ta dan praznovali ta praznik v Jeruzalemu že v petem stoletju, in sicer kot »Marijino zaspanje«. V Rimu so sprejeli to praznovanje v 8. stoletju kot praznik Marijinega vnebovzetja. Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. Prve omembe tega praznika segajo že v četrto stoletje, verska resnica o Marijinem vnebovzetju pa je bila razglašena šele leta 1950, ko je papež Pij XII. z apostolsko konstitucijo to staro verovanje povzdignil na raven verske resnice. S tem je samo potrdil verovanje božjega ljudstva od davnih časov. Pogled vzhodnih kristjanov na Marijino vnebovzetje se sicer nekoliko razlikuje od našega (poudarjajo Marijino telesno smrt in nato vnebovzetje, torej »zaspanje«), vendar pa oboji praznujemo ta praznik 15. avgusta (le da nekatere pravoslavne Cerkve zaradi julijanskega koledarja ta praznik realno praznujejo kasneje kot zahodne Cerkve).

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine