V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da je koalicija KUL s pomočjo globoke države omogočila Golobovemu Gibanju Svoboda zmago na volitvah. Píšemo o dvojni nalogi predvolilnih političnih anket in dejstvu, da številni posamezniki še vedno nezasluženo dobivajo privilegirano borčevsko pokojnino. Razkrivamo, kdo so najbolj iskani slovenski državljani na seznamu Interpola in ameriškega Urada za boj proti drogam (DEA). Objavljamo intervjuja s političnim analitikom Mitjo Iršičem in z diplomatom Valentinom Inzkom. Z Demokracíjo boste vedeli več!«
Na nedeljskih državnozborskih volitvah je koalicija KUL razpadla in Gibanju Svoboda omogočila zmago, sama pa doživela hud poraz. Največ volivcev je namreč obkrožilo Gibanje Svoboda, ki je glede na delne rezultate dobila 41 poslanskih mandatov, kar je doslej največ v zgodovini. V DZ se je uvrstilo pet strank, poleg Gibanja Svoboda še SDS, NSi, SD in Levica.
Volilna udeležba je bila najvišja po letu 2000, kar so v strankah pozdravili. Analitiki desnosredinskega pola se strinjajo, da so tudi tokrat dominantni mediji odigrali pomembno vlogo pri tej veliki zmagi Gibanja Svoboda, novega eksperimenta, »zaradi katerega bo vse močno bolela glava – tako nas, državljane, kot celotno državo.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Dvojna naloga predvolilnih političnih anket
Pristranost političnih anket javnega mnenja v Sloveniji je izredno težko dokazati, saj se zdi, da leva politika, mediji in institucije delujejo kot homogena celota, ki ustvarja resničnost, in ko povedo, da je nekaj legitimno, potem je to legitimno, ljudje, ki imajo pomisleke, pa so privrženci teorij zarote. Obstajajo pa močni indici, da ankete mnenje ustvarjajo, namesto da bi o njem poročale. Zdi se, da imajo ankete predvsem dve specifični nalogi. Ena je regulacija strankarskega življenja med volitvami, kjer se učinki kažejo predvsem pri manjših strankah, druga je predvolilno usmerjanje volivcev v »pravilni« lijak kandidata, ki so ga sile iz ozadja lansirale v vlogo naslednjega obraza vzporednega mehanizma slovenske tranzicijske levice.
Zaskrbljenost zaradi proruskega Gibanja svobode
V tujini so nekateri tudi izrazili zaskrbljenost zaradi mogočih povezav Gibanja Svoboda oziroma nekaterih članov in podpornikov te stranke s Putinovim režimom in na indice ruskega vplivanja na slovenske volitve. Mednarodna zveza demokratskih in sredinskih strank (ICD-CDI), katere del je tudi Evropska ljudska stranka, je denimo na Twitterju izrazila veliko zaskrbljenost zaradi morebitnega ruskega vmešavanja v slovenske parlamentarne volitve.
Razkrivamo: Privilegirane borčevske pokojnine
Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) načrtuje, da bo letos za pokojnine potreboval nekaj manj kot 5,5 milijarde evrov, z davki in prispevki bo zbral 5,13 milijarde evrov. Razliko bo pokril državni proračun. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa 77 let po koncu druge svetovne vojne še kar izplačuje borčevske pokojnine in dodatke 6.849 osebam, od tega je 1.506 še živečih borcev in 334 borčevskih invalidov. Kar 5.009 pa je družinskih ali vdovskih borčevskih pokojnin.
Intervjuji: Mitja Iršič in Valentin Inzko
O rezultatih volitev smo se pogovarjali s pravnikom in političnim analitikom Mitjo Iršičem. Zadnji dve leti opravlja nalogo svetovalca za odnose z javnostmi v kabinetu ministra za kulturo Vaska Simonitija. Pred tem je več let deloval v tujini, kasneje je posloval s tujimi podjetji, ki poslujejo v Sloveniji, kjer je ukvarjal s pravnim svetovanjem ter marketinškimi in logističnimi posli. Svetoval je številnim tujim podjetnikom, ki so začeli podjetniško pot v Sloveniji. Pogovarjali pa smo se tudi z diplomatom in predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentinom Inzkom, predsednikom uprave Elektra Maribor Jožetom Hebarjem, predsednikom uprave Elektra Celja Borisom Kupcem in svetovno znanim poznavalcem t. i. nevladnih organizacij Scottom Howardom.
Najbolj iskani Slovenci po Interpolu in DEA
Trgovina z anaboličnimi steroidi, preprodaja narkotikov, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, otroška pornografija, oborožen rop, poskus umora, poskus uboja, goljufija in pranje denarja. Nabor zločinov, zaradi katerih fotografije slovenskih državljanov krasijo seznam iskanih oseb Interpola ali ameriškega Urada za boj proti drogam (DEA), je dolg in zaničevanja vreden.
Odnos do vladanja: EU, ZDA, Rusija in Kitajska
Članek odgovarja na vprašanje, zakaj so se v posameznih delih sveta razvile drugačne politične ureditve. Ideja, da bo demokracija sčasoma prevladala povsod, ne zdrži, ker marsikje sploh ni bilo takšnega razvoja, ki bi omogočil, da bi se demokracija lahko uveljavila. Na krilih zmage v hladni vojni so se v okviru zahodne politične misli pojavile ideje uglednih politologov, ki so bili prepričani, da je demokracija dominantni politični sistem, ki bo sčasoma prevladal povsod na svetu. Trideset let kasneje je jasno, da so bile to zablode.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
