11.2 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

V novi številki revije Demokracija: Kandidat prihodnosti in kandidatka preteklosti! Tajna študija, ki bremeni Natašo Pirc Musar! Zakaj je treba na volišču obkrožiti Anžeta Logarja? Sramotno ukinjanje Muzeja slovenske osamosvojitve! Intervjuji: Aleš Primc, Igor Horvat, Jelka Godec

Piše: M. B.

V novi števílki revije Demokracíja objavljamo tajno študijo, ki močno bremeni tajkunsko predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar. Ugotavljamo, da nam v nedeljo grozi, da bo tranzicijska levica obvladovala vse najvišje funkcije v državi. Zato je treba iti na volitve in oddati svoj glas za kandidata, ki nima tranzicijsko-kapitalskega nahrbtnika in nas povezuje za boljšo prihodnost. Pišemo o sramotnem vladnem ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve. Objavljamo intervjuje z Alešem Primcem, Jelko Godec in Igorjem Horvatom. Z Demokracijo boste vedeli več!

Analiza poslovnega omrežja Nataše Pirc Musar in Aleša Musarja, izdelana oktobra 2022, predsedniško kandidatko zelo bremeni, četudi večinski mediji temu ta čas ne namenjajo potrebne pozornosti. Pirc Musarjeva pa želi to z zamahom roke pomesti pod preprogo.

Analizo je prejšnjo nedeljo zjutraj objavil portal Pozareport.si, nato so nekateri, vključno z vladajočo elito, za odziv potrebovali kar dva dni. Večinski mediji pod neposrednim nadzorom tranzicijske levice pa so objavo zamolčali. Pri tem preseneča, da so objavo analize zamolčali tudi na RTV Slovenija. Uradni demanti Golobovega Gibanja Svoboda (čez dva dni), v katerem so zapisali le, da Robert Golob analize ni naročil, pa je posredno potrdil, da so ugotovitve iz analize pravilne.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

V nedeljo se bo odločalo tudi o delitvi oblasti!

Drugi krog predsedniških volitev je zlasti v tem tednu v središču medijske pozornosti. In to celo bolj kot prihajajoča recesija, ki bo v že tako zaostrenih razmerah še bolj otežila življenje v Sloveniji. To pa je samo razlog več, zakaj v drugem krogu glasovati za Anžeta Logarja.

Očitno imajo prav tisti, ki pravijo, da tu ne gre za iskanje najboljšega kandidata, ampak za spopad konceptov in agend. Premier Robert Golob je že na večer prvega kroga volitev predsednika republike jasno dejal, da mora tranzicijska levica – sam jo sicer v posmeh dejstvom imenuje »leva sredina« – za zagotovitev politične in gospodarske stabilnosti prevzeti prav vse vodilne funkcije v državi, hkrati pa izreka klevete, kot so »mračne sile«. Resnica je ravno nasprotna: dokončen monopol tranzicijske levice nad vrhovnimi političnimi funkcijami bi državo dolgoročno pahnil v strahoten kaos.

Zakaj je treba na volišču obkrožiti Anžeta Logarja?

Dolga leta velikanske premoči levičarskih medijev so pripeljale do tega, da je povprečen slovenski volivec dobil pločevinasta ušesa. Zdi se, da je brez političnega posluha, saj mu v glavi ostajajo samo vprašanja voditeljev soočenj, nikakor pa ne odgovori kandidatov. Če bi bolj poslušal, bi vedel, da Nataša Pirc Musar meni, da bi bila boljša predsednica od Anžeta Logarja samo zato, ker je ženska. Slovenec, ki je imel dolga stoletja naravne sposobnosti trezne in zdravorazumske presoje (zato smo kot narod tudi preživeli in ohranili svojo kulturo), bi vedel, da ni spol tisti, ki določa, da je nekdo boljši od drugega, ampak njegova dosedanja ravnanja in izkušnje.

Sramotno ukinjanje Muzeja slovenske osamosvojitve

Minuli petek je potekal strokovni posvet o situaciji, v kateri se je znašel Muzej slovenske osamosvojitve. Vlada ga namreč želi pripojiti Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Razpravljavci so si bili enotni, da je ukinitev omenjenega muzeja posmeh osamosvojitvi. Minuli petek je v prostorih Muzejske zbirke VSO potekal posvet Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) z naslovom »Muzej slovenske osamosvojitve – Kaj je stroka, kaj kultura, kaj politika in kaj ideologija?«, na katerem so sodelovali znanstveni svetnik in zgodovinar ddr. Igor Grdina, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, predsednik Združenja VSO Lojze Peterle, predsednik društva KUD KDO za krščansko umetnost in kulturo, filozof Andrej Lokar, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset in zgodovinar dr. Stane Granda.

Intervjuji: Aleš Primc, Igor Horvat, Jelka Godec

 

Z borcem za otroke in družine, dolgoletnim civilnodružbenim aktivistom in politikom Alešem Primcem smo se pogovarjali o spornem družinskem zakoniku, delu aktualne vlade, zakaj so ukinili Urad za demografijo, o sporni noveli družinskega zakonika, koga podpira na predsedniških volitvah in zakaj se je odločil stopiti v bitko za ljubljanskega župana. Pogovarjali smo se tudi s kandidatom SDS za župane Mestne občine Ljubljana Igorjem Horvatom, ki Ljubljano in ustroj ljubljanske mestne oblasti zelo dobro pozna. Njegovo vodilo je, da mora Ljubljana postati prijazno mesto za vse meščane, tudi tiste, ki živijo zunaj mestnega središča. Objavljamo pa tudi pogovor s poslanko in vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec, ki kandidira za županjo občine Šentjur, poslancem SDS Zoranom Mojškercem, ki kandidira za župana občine Logatec in z Jankom Ranflom, kandidatom SDS za župana občine Gorišnica.

Varnost na slovenskih cestah se je močno poslabšala

V poročilu Evropske komisije o varnosti v cestnem prometu je Slovenija grozljivo nazadovala: število smrtnih žrtev se je po pandemičnem letu 2020 daleč najbolj povečalo na naših cestah. Evropska komisija (EK) je objavila končne podatke o smrtnih žrtvah v cestnem prometu za leto 2021, ki kažejo, da je lani na cestah EU umrlo 19.900 ljudi, kar je 6 odstotkov več kot leta 2020, in 13 odstotkov manj kot leta 2019. Najbolj do zdaj se je število smrtnih žrtev zmanjšalo med letoma 2019 in 2020, in sicer za 17 odstotkov.

Tesen rezultat na brazilskih predsedniških volitvah

Brazilske predsedniške volitve so postregle z zelo tesnim rezultatom, saj je oba kandidata v drugem krogu ločevalo manj kot dva odstotka glasov. Bolsonarov kamp je medtem svoje delo odlično opravil v kongresu, kjer bodo uživali večino. Neskladje teh rezultatov, seveda ob Bolsonarovem porazu, pa je spravilo številne Brazilce na ulice. Luíz Inácio Lula da Silva bo z začetkom prihodnjega leta znova postal brazilski predsednik. Čeprav so ankete že pred prvim krogom napovedovale njegovo zmago in niso izključevale možnosti, da drugi krog volitev sploh ne bo potreben, je bil razplet predsedniške bitke veliko tesnejši, kot so pričakovali.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine