Piše: M.B.
V novi številki revije Demokracija na podlagi makroekonomskih kazalnikov ugotavljamo, da je Janševa vlada Slovenijo novi vladi predala v zelo dobri kondiciji. Opozarjamo na brutalno kadrovsko čistko Golobove vlade, ki presega vse meje dobrega okusa. Na številnih funkcijah so po novem povsem nekompetentni kadri. Objavljamo intervjuja z evropsko poslanko Romano Tomc, ki opozarja na diktatorske poteze nove vlade, in s prevajalcem Primožem Kuštrinom, ki pravi, da se v svetu po nareku strokovno-ideološke elite dušijo ideje, ki tej niso pogodu. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Vladna koalicija SDS, NSi in Konkretno pod vodstvom Janeza Janše je sklenila mandat, ki je trajal le dobri dve leti, vendar je bil po svoji zahtevnosti in odgovornosti gotovo eden težjih.
Po izvolitvi nove, 15. slovenske vlade je prišlo do primopredaje med prejšnjo in novo vlado. Obsežno poročilo o delu vlade v zadnjih dveh letih je Janez Janša predal novemu premierju Robertu Golobu. V poročilu so opisana vsa področja dela in tudi natančno pojasnjena. Janez Janša je ob predaji poročila dejal, da je v njem opisanih 5 odstotkov tega, s čimer se je vlada ukvarjala. Ključne stvari tega mandata pa so bile epidemija in z njo povezani ukrepi, okrevanje po pandemiji in vodenje Sveta EU.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Brutalen kadrovski cunami Golobove vlade
Uresničuje se napoved predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki je še pred imenovanjem na funkcijo premierja na Odmevih TV Slovenija napovedal, da bodo zamenjali vse, celo čistilke, dobesedno, ki naj bi jih bil zaposlili med vlado Janeza Janše. V državnem zboru je bila 1. junija izvoljena nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Gre za petnajsto vlado v samostojni Sloveniji, Golob pa bo v vlogi premierja prvič. Kljub »novemu obrazu« na vrhu pa že prve kadrovske poteze kažejo, da se v »prvo ligo« vrača kup starih obrazov iz preteklih levičarskih vlad, celo nekaj nekdanjih ministrov je med njimi, ki se bodo morali tokrat zadovoljiti s funkcijo državnega sekretarja.
Boštjančič in Han stopila v prevelike čevlje
Za državo in državljane je zelo pomembno, kdo vodi ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. V novi vladi se je Robert Golob odločil, da bo ti mesti prepustil Klemenu Boštjančiču in Matjažu Hanu. Prvi je človek, ki se na javne finance prav nič ne spozna in prihaja iz kvote stranke Gibanje Svoboda. Han je sicer dolgoletni poslanec Socialnih demokratov, končano pa ima le poklicno trgovsko šolo. Za oba velja, da sta stopila v prevelike čevlje. Sta pa oba pohvalila hitre in učinkovite ukrepe odhajajoče Janševe vlade v času covida-19. Njuni pogledi se tudi razlikujejo od koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale vladajoče stranke in je v bistvu prepis programa Levice.
Nekompetentni Šarec postal novi minister za obrambo
»Nisem profesor doktor obramboslovja, niti nisem general, ni pa mi moč očitati, da nimam prav nobenih izkušenj z obrambno-varnostnim sistemom, kot smo lahko zaznali v javnosti pred dnevi,« je 30. maja 2022 na zaslišanju pred odborom državnega zbora za obrambo dejal novi minister za obrambo Marjan Šarec. Odbor za obrambo je nekdanjega komika z 9 glasovi za in 5 proti ocenil za primernega kandidata za vodenje obrambnega ministrstva. V začetku meseca pa je bil skupaj z ostalimi kandidati in kandidatkami za ministre potrjen za člana golobove ministrske ekipe.
Intervjuja: Romana Tomc in Primož Kuštrin
»Menim, da se nam bo po vladi Janeza Janše še močno kolcalo. Nekateri nakup mačka v žaklju že obžalujejo, a s tem bodo in bomo morali živeti,« nam je na vprašanje, ali bo nova, Golobova, vlada lahko dosegla uspešnost Janševe, odgovorila evropska poslanka it vrst SDS/EPP Romana Tomc. Pogovarjali pa smo se tudi s Primožem Kuštrinom, ki je prevajalec, ki med drugim prevaja knjige avtorjev evropske nove desnice. Z njim smo se pogovarjali o njegovih prevodih, o tem, kaj lahko avtorji, ki jih je prevedel, danes ponudijo slovenskemu bralcu, pa tudi o kulturni hegemoniji in pritiskih osrednjih medijev, ki preprečujejo objektivne javne razprave o idejah nove desnice.
V Kanadi je umrl Stanko Šajnovič, veliki Slovenec
Stanko Šajnovič se je rodil leta 1927 v Veščici pri Razkrižju pri Ljutomeru. Odraščal je na majhni kmetiji in kot vajenec delal v očetovi mizarski delavnici, ki je izdelovala vrata, okna in v zimskih mesecih skrinje. Med vojno so ga kot najstnika vpoklicali za kopanje rovov za umikajoče se Nemce, kasneje pa Rusi za vodnika za istimi linijami jarkov. Takoj po vojni so ga kot takrat vse mladeniče novi oblastniki mobilizirali. Stanko Šajnovič je bil velik dobrotnik, saj je finančno podpiral Slomškovo gimnazijo v Mariboru ter župniji v Križevcih in na Razkrižju, kjer sta se rodila žena in on.
Mag. Tadej Ian: Zlagani mit internacionalizma
Internacionalizem je edini element ideologije komunistov oz. socialistov, po katerem se ti razlikujejo od fašistov oz. nacistov. Gre za idejo mednarodnega bratstva »enako mislečih«, ki naj bi presegalo dozdevno omejeni nacionalizem. Toda ali internacionalizem v resnici deluje? Ne. Gre le za mit. Utopični ideologi socializma oz. komunizma so si bili enotni, da bo združevanje v 19. stoletju zatiranih delavcev preseglo državne meje. V skladu z ideologijo, v kateri je največjo vlogo prevzel Karl Marx, naj bi imela npr. francoski in nemški delavec več skupnega, kot je imel francoski delavec skupnega s francoskim meščanom.
Migranti imajo višjo rodnost, kot domače prebivalstvo
Švedska ministrica pozvala migrantke, naj se ne zanašajo na socialno pomoč pri vzgoji otrok. Migranti imajo višjo stopnjo rodnosti od Evropejcev. »Baby boom« v tretjem svetu bo stopnjeval množične migracije. Ko se danes posvečamo vprašanju množičnih migracij in demografske problematike v Evropi, moramo upoštevati ne le mesečne in letne statistike prihodov migrantov v Evropo, temveč tudi precejšnje razlike v rodnosti med avtohtonimi Evropejci in migranti ter njihovimi potomci. Če so Evropejci in Evropejke v veliki meri podlegli modernim ideologijam liberalizma in feminizma, ki postavljajo na prvo mesto denar, kariero, individualizem in miselnost, da je treba »živeti v trenutku«, ostajajo migranti zvesti bolj »tradicionalnim« vrednotam lastnih kultur, vključujoč ustvarjanje čim večjih družin.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
