Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija objavljamo veliki intervju s predsedniškim kandidatom dr. Anžetom Logarjem, ki pravi, da z vidika zavor in ravnovesij, ki so temelj demokratičnega sistema, zagotovo ni dobro, če ena opcija obvladuje vse sisteme v državi. Pišemo o novem levičarskem poskusu prevare pred jesenskimi predsedniškimi volitvami, o ekspresnem sprejemanju spornih zakonov v državnem zboru, neuspešnem vladnem spopadanju z draginjo in močno preplačanih stavkajočih kričačih na RTV Slovenija. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Pogovarjali smo se s poslancem državnega zbora Anžetom Logarjem, ki je svojo predsedniško kandidaturo napovedal v začetku meseca. Nekdanji zunanji minister meni, da je treba funkcijo predsednika republike maksimalno aktivirati kot vezni člen različnih pogledov, pri čemer bo, če bo izvoljen, zasledoval idejo čim boljšega povezovanja Slovencev med seboj.
DEMOKRACIJA: Gospod Logar, za začetek bi vas vprašal, ali kaj pogrešate delo, ki ste ga opravljali kot zunanji minister Republike Slovenije v prejšnji desnosredinski vladi, ki jo je vodil Janez Janša?
Logar: Morda bi ga, če ne bi kandidiral za predsednika republike. Tako pa je moj koledar aktivnosti nabito poln, praktično vsak dan obiskujem različne konce Slovenije, pri tem pa še sodelujem pri parlamentarnem delu.
DEMOKRACIJA: Kako ste zadovoljni z delom, ki ste ga opravili na tej pomembni funkciji? Očitno je bilo, da se je v prejšnjem vladnem mandatu Republika Slovenija spet znaša na zunanjepolitičnem zemljevidu Evrope in da je igrala pomembno vlogo tudi znotraj Evropske unije …
Logar: V preteklem mandatu smo naredili veliko. Uspešno predsedovali Svetu EU, sklenili strateško partnerstvo z ZDA, okrepili odnose z vsemi sosedami, ustanovili neformalno skupino srednjeevropskih držav C5, se pridružili skupini sredozemskih držav EUMED9, dobili višja sredstva za predstavnike slovenskega naroda v zamejstvu, prenovili strategijo zunanje politike, odprli 5 novih diplomatsko-konzularnih predstavništev … Zelo sem zadovoljen z opravljenim delom. To je bilo mogoče zaradi odlične ekipe na ministrstvu, s katero smo slovensko diplomacijo dvignili na precej višje obrate.
DEMOKRACIJA: Po novem ste spet poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Zakaj ste se odločili, da kandidirate za predsednika republike? So vas k temu nagovorili v stranki SDS, katere član ste, ali so vas k temu pozvali tudi iz širšega kroga? Ali je bila to vaša osebna odločitev?
Logar: Čisto osebna odločitev. Me pa veseli, da smo se na tej točki »našli« tudi v stranki. Veliko lokalnih odborov me je predlagalo kot kandidata in tudi razprava na izvršilnem odboru stranke je pokazala široko podporo vodstva stranke.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Nov poskus prevare na predsedniških volitvah!
Nekateri mediji so zadnje čase izpostavili veliko »težavo« Gibanja Svoboda, to je zadržke Milana Kučana do predsedniške kandidature Marte Kos, podpredsednice Golobove stranke, češ da vseh vodilnih funkcij v državi pa res ne more imeti Gibanje Svoboda. Temu je sledila dokaj bizarna, za marsikoga tudi presenetljiva reakcija premierja Roberta Goloba, češ da spoštuje Milana Kučana, ampak včasih nekdanji predsednik ustreli tudi kakšnega kozla. Ta izjava je postala ena najbolj opaznih, odkar se je Golob podal v politiko. Mnogi zanjo menijo, da ni iskrena.
Koalicija ekspresno sprejema sporne zakone
»Naš glavni namen predloga zakona (…) je spremeniti način upravljanja javne radiotelevizije tako, da omogoči (!) politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve javne RTV,« je na seji odbora za kulturo dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Poslanci so minulo soboto začeli počitnice in do septembra DZ praviloma ne bo zasedal. Še pred oddihom pa je koalicijski glasovalni valjar na izrednih sejah (!) sprejel sporne zakone, med njimi vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu ter predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je vložil Inštitut 8. marec. V nadaljevanju bomo predstavili, zakaj so ti zakoni sporni, lahko bi rekli celo protiustavni.
Vladni protidraginjski ukrepi povečujejo draginjo
Janševa vlada je pomagala ljudem neposredno, s polovico nižjimi zneski na položnicah, Golobovi »pomagajo« z nasveti o varčevanju. Golobova vlada je namreč odločila, da prostori, ki so v državni lasti ali uporabi, ne smejo biti ohlajeni na temperaturo zraka, nižjo od 25 °C, ob pogoju vlažnosti 60 odstotkov. Pozimi je dovoljena najvišja stopnja ogrevanja do temperature v prostoru 20 °C. V času med 18. in 7. uro naslednjega dne (v delovnih dneh, soboto, nedeljo in praznikih) pa je temperatura v prostorih, kjer se uporabljajo klimatske naprave, lahko največ 28 °C.
Stavkajoči kričači na RTV imajo astronomske plače
Dan pred sejo v DZ, ko so po hitrem postopku, ki ga je izsilila vladajoča koalicija, sprejemali nov zakon o RTV Slovenija (da bi vladajoča politika spet obvladala RTV), smo opozorili na evidentne plačne razlike med novinarji (z uredniki) in drugimi zaposlenimi. Opozorili smo še, da na RTV ne delijo vsi mnenja z novinarskimi sindikati. Pretežni del tehničnih delavcev jih ne podpira. Pomembno je povedati, da se z zahtevami novinarskega sindikata, med katerimi je prioriteta čimprejšnja sprememba zakona o RTV (spremembo so sicer v DZ na izredni seji potrdili minuli četrtek, vendar je pričakovati, da jo bo opozicija vložila v ustavno presojo ali sprožila postopek za referendum), ne strinja Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS).
Nova norost Golobove vlade: odstranjevanje ograje
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je ukazala Slovenski vojski, da začne odstranjevati zaščitno ograjo ob južni državni meji. Ob tem se postavlja vprašanje, ali jo bodo plačali iz svojega žepa, ko jo bo treba spet postaviti. Ministrica Tatjana Bobnar v petek v Krmačini pri Metliki ni mogla zagotoviti, da ograje ne bodo spet postavljali nazaj. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav pa je dejal, da policija ni predlagala odstranitve ograje. Odločitev je bila torej politična!
Ukrajinci osvobajajo jug, Rusi pa osvajajo vzhod
Ukrajinci skušajo bojevanje s protiofenzivo premakniti na jug in tako preprečiti rusko vdiranje prek Donbasa proti zahodu države, medtem pa so Rusi še naprej agresivni po vsej državi. Evropska unija je v vprašanju Kaliningrada podlegla ruskim grožnjam, v Turčiji pa so se Ukrajinci in Rusi pogovarjali o izvozu ukrajinskega žita. Ruske čete so v Donbasu že zajele celotno regijo Lugansk in začenjajo z agresivnim delovanjem proti reki Dneper. Ukrajinci skušajo v južnem Hersonu spremeniti tok vojne in s pomočjo zahodnega orožja sprožiti protiofenzivo ter prevzeti pobudo na bojišču kakor tudi spremeniti lokacijo bojevanja.
Migranti iz Afrike preplavili Lampeduso
Na italijanskem otoku Lampedusa migrantski center poka po šivih. Vlada ignorira problem. V letošnjem letu v Italijo štirikrat več migracij kot leta 2020. Trend migracij narašča, gradi se nov migrantski val, podoben tistemu iz leta 2015. Italijanski otok Lampedusa je dobesedno preplavljen z migranti tretjega sveta, ki so z afriških obal odrinili bogati evropski socialni pomoči naproti. Otok ima namreč to smolo, da je italijansko ozemlje, ki leži najbliže afriški obali. Zaradi tega je logični cilj mnogih plovil, ki jih tihotapci ljudi v afriških pristaniščih natovorijo na vsa mogoča in nemogoča plovila in lansirajo na morje.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
